Za preboj med evropsko elito

Mariborski stadion Poljane bo tako po prenovi gostil že tretje večje atletsko tekmovanje. Prenova stadiona, ki je dobil tudi atletsko dvorano in novo tribuno, je bila narejena za potrebe olimpijskega festivala evropske mladine, ki je v štajerski prestolnici potekal lani, letos pa je na istem stadionu potekalo še balkansko prvenstvo do 18 let.
Prvenstvo, ki bo potekalo prihodnje leto, pa je še korak naprej, saj gre za člansko tekmovanje, na katerem si lahko obetamo nekaj zvezdnikov svetovne atletike. Ali bodo tudi nastopili in tako branili barve svoje države, bomo izvedeli šele prihodnje leto, a med njimi bi lahko bili dvakratni olimpijski in svetovni prvak, Norvežan Jakob Ingebrigtsen, njegov rojak, svetovni rekorder v teku na nizkih ovirah Karsten Warholm, evropski prvak v teku na 400 metrov, Belgijec Alexander Doom, nekdanja svetovna prvakinja v skoku v daljino, Ivana Španović iz Srbije, večkratna olimpijska, svetovna in evropska prvakinja v metu diska, Hrvatica Sandra Elkasević in še mnogi drugi. Ali bo to največje atletsko tekmovanje v zgodovini na slovenskih tleh? Morda, toda tega danes zagotovo še ne moremo trditi. V preteklosti je na slovenskih tleh že tekmovala cela kopica izjemnih atletov in atletinj – na ekipnem evropskem prvenstvu v Velenju 2003, na odličnih mitingih v Velenju in predvsem na mitingih, ki jih je prirejal celjski Kladivar v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je v Celje prišlo poleg ostalih nekaj izjemnih atletov in atletinj, svetovnih rekorderjev in rekorderk iz Nemške demokratične republike in Sovjetske zveze.
Slovenska reprezentanca z vsemi svojimi najboljšimi atleti in atletinjami se bo v II. diviziji prvič pred domačimi navijači borila za preboj v I. divizijo. Na zadnjem prvenstvu na Poljskem leta 2023 je slovenska ekipa zasedla četrto mesto in le za pol točke zaostala za napredovanjem. Na Poljskem je so slovenski atleti in atletinje dosegle štiri zmage (Kristjan Čeh - disk, Tina Šutej - palica, Maruša Mišmaš Zrimšek – 3000 m zapreke in štafeta 4 x 400 mešano (Anita Horvat, Agata Zupin, Lovro Mesec Košir, Rok Ferlan), štiri druga mesta (Agata Zupin – 400 m ovire, Matic Ian Guček – 400 m ovire, Klara Lukan – 5000 m in štafeta 4 x 100 m (Andrej Skočir, Jernej Gumilar, Matevž Šuštaršič, Anej Čurin Prapotnik) in eno tretje mesto (Anej Čurin Prapotnik – 100 m). Brez točk pa je pred dvema letoma ostala Slovenija v moškem teku na 200 m (Matevž Šuštaršič) in moškem teku na 5000 m (Vid Botolin).
Prihodnje leto bo zagotovo ponovno cilj uvrstitev med najboljše tri reprezentance, ki napredujejo v I. divizijo. Naloga bo izjemno težka, saj bodo v Mariboru tudi reprezentance Belgije, Turčije in Norveške, ki so pred dvema letoma izpadle iz I. divizije. Poleg omenjenih štirih reprezentanc (seveda s Slovenijo), pa se bosta za napredovanje borili vsaj še Romunija in Danska, vse boljši pa sta tudi Hrvaška in Srbija. Ne glede na vse je seveda cilj, uvrstitev med evropsko elito, dosegljiv, toda morali bodo nastopiti vsi najboljši Slovenci in Slovenke in še ti se bodo morali približati svojim najboljšim izidom.

EVROPSKO EKIPNO PRVENSTVO 2025
I. divizija (27. - 29. junij - Madrid/Špa): Italija, Poljska, Nemčija, Španija, Velika Britanija, Nizozemska, Francija, Portugalska, Češka, Švedska, Finska, Švica, Grčija, Madžarska, Ukrajina, Litva
II. divizija (28. in 29. junij – Maribor/Slo): Belgija, Turčija, Norveška, Slovenija, Romunija, Danska, Srbija, Slovaška, Hrvaška, Estonija, Bolgarija, Ciper, Latvija, Irska, Avstrija
III. divizija (24. in 25. junij – Maribor/Slo): Islandija, Luksemburg, Moldavija, Bosna in Hercegovina, Malta, Gruzija, Andora, Črna gora, Albanija, Armenija, Makedonija, San Marino, Azerbajdžan, Kosovo, Izrael, AZMED (Atletsko združenje malih evropskih držav)
Op.: Rusija in Belorusija zaradi suspenza še vedno ne smeta nastopati

EVROPSKO EKIPNO PRVENSTVO 2023
(Chorzow, Poljska)
I. divizija: 1. Italija 426,5 točk, 2. Poljska 402,5, 3. Nemčija 387,5, 4. Španija 352, 5. Velika Britanija 341, 6. Nizozemska 339,5, 7. Francija 337,5, 8. Portugalska 315, 9. Češka 303,5, 10. Švedska 283, 11. Finska 282,5, 12. Švica 263, 13. Grčija 256,5, 14. Belgija 250, 15. Turčija 245, 16. Norveška 223
II. divizija: 1. Madžarska 456,5, 2. Ukrajina 435,5, 3. Litva 372,5, 4. Slovenija 372, 5. Romunija 344, 6. Danska 312, 7. Srbija 307, 8. Slovaška 302, 9. Hrvaška 301,5, 10. Estonija 298,5, 11. Bolgarija 298,5, 12. Ciper 288, 13. Latvija 283,5, 14. Islandija 246,5, 14. Luksemburg 198, 15. Moldavija 170
III. divizija: 1. Irska 494, 2. Avstrija 473,5, 3. Izrael 434, 4. BiH 363, 5. Malta 352,5, 6. Gruzija 290, 7. Andora 269, 8. Črna gora 258, 9. Albanija 257, 10. Armenija 255, 11. Makedonija 235, 12. San Marino 192, 13. Azerbajdžan 180, 14. Kosovo 150, 15. Liechenstein 32