kranj, prometna-nesreča, avtobus Svet24.si

Policija išče voznika avtobusa, ki je v Kranju ...

Kourtney Kardashian Svet24.si

Kourtney Kardashian ponosna na telo, ki ji je dalo...

gašper bedenčič Necenzurirano

Tonin in Žakelj na policijo prinesla tudi ...

milan kucan sr Reporter.si

Razvnete strasti v SD: Milana Kučana razkuril ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

Ansambel Igor in zlati zvoki Revija Stop

»Vse dni, vse noči« igrajo že lepih 32 let

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

STA
STA
0 01.03.2024 22:27:15

Fantastično! Slovenska atletinja na svetovnem prvenstvu do brona!

Profimedia
Že na prvi dan dvoranskega SP je Slovenija osvojila kolajno.

Slovenska atletinja Lia Apostolovski je prvi dan 19. dvoranskega svetovnega prvenstva v Glasgowu v finalu skoka v višino osvojila bronasto medaljo. Z 1,95 metra je izenačila osebni rekord. To je sedma medalja Slovenije na teh prvenstvih.


Zmagala je Avstralka Nicola Olyslagers (1,99 m). Slednja je olimpijska podprvakinja in je bila lani tretja na SP na prostem v Budimpešti.

Druga je bila branilka naslova, Ukrajinka Jaroslava Mahučik (1,97 m), srebrna na SP na prostem v Dohi 2019 in bronasta na olimpijskih igrah leta 2021 v Tokiu.

"Izjemno sem vesela, uresničile so se mi sanje. Obenem sem kot sedma slovenska atletinja stopila na zmagovalni oder dvoranskih SP. Presrečna sem," je pred podelitvijo medalj povedla Apostolovski.

Pot na zmagovalni oder si je tlakovala s prvimi preskočenimi višinami na 1,84, 1,88, 1,92 in tudi 1,95 m. S tem je bila v vodstvu skupaj z ostalima dobitnicama medalj.

Šele na 1,97 m je Apostolovski letvico prvič podrla, ko so jo zagrabili krči v nogah. Nato je naslednja dva skoka na tej višini izpustila. V konkurenci so so ostale le še Nemka Christina Honsel, Srbkinja Angelina Topić in Britanka Morgan Lake. A vse s popravami na nižjih višinah, kar je pomenilo, da je bila tedaj slovenska predstavnica na začasnem tretjem mestu.

Po neuspešnih skokih Honsel, Topič in Lake pa je lahko Apostolovski skupaj s trenerjem Rožletom Prezljem na tribuni glasno vzkliknila z visoko dvignjenima rokama, saj je bilo že tedaj jasno, da je osvojila najmanj bron.

Triindvajsetletna članica ljubljanskega Massa je nastopila kot deseta po vrsti, predzadnja med 11 finalistkami. Med njimi je z osebnim dvoranskim rekordom 1,95 m delila šesti izid sezone.

Razen treh so bile na startu vse iz najboljše deseterice leta na svetovni lestvici po točkah, tudi prvouvrščeni, ki sta pred SP kot edini skočili več kot dva metra, Mahučik (2,04 m) in Olyslagers (2,03).

Hčerka nekdanjega slovenskega rekorderja Saše Apostolovskega je 13. februarja v Banski Bystrici na Slovaškem s 1,95 metra postavila osebni dvoranski rekord. Na večni slovenski lestvici je pred njo le nekdanja evropska prvakinja Britta Bilač z dvema preskočenima metroma leta 1994.

Apostolovski je predlani nastopila v finalu tako na SP (12.) kot na EP (7.), lani pa je svoj dosežek na SP popravila za tri mesta in bila deveta v Budimpešti.

Prejšnjo medaljo na dvoranskih SP Slovenije je trenutno poškodovana Tina Šutej osvojila 19. marca 2022 v Beogradu v skoku s palico.

Marija Šestak je leta 2018 v Birminghamu dobila srebro namesto brona. Leta 2008 je bila v Valencii tretja, a je napredovala, ker so pozneje odkrili, da je bila ena izmed tekmic pozitivna na dopinškem testu.

S tem se je na vrhu seznama uspešnih slovenskih atletinj na dvoranskih SP pridružila Britti Bilač, ki je bila v skoku v višino druga leta 1995 v Barceloni, in Jolandi Čeplak, drugi na 800 m leta 2004 na SP v Budimpešti.

Bronasti sta bili še Brigita Bukovec na 60 m ovire leta 1995 v Barceloni in Jamajčanka Merlene Ottey na 60 m leta 2003 v Birminghamu. Tudi slednja je svoje 31. odličje na velikih tekmovanjih, edino za Slovenijo, zaradi dopinga tekmice osvojila naknadno.

Slovenski atlet Rok Ferlan v polfinalu teka na 400 m zasedel sedmo mesto z osebnim rekordom 46,61 sekunde in se kot prvi ni uvrstil med šesterico sobotnih finalistov.

V skupini Ferlana je bil tako kot v dopoldanskih kvalifikacijah ponovno olimpijski zmagovalec in svetovni prvak na 400 m ovire, Norvežan Karsten Warholm (46,68), tudi evropski rekorder.

Slednji je bil skupno drugi v polfinalu s 45,86, za Belgijcem Alexandrom Doomom (45,69). Čeh Matej Kršek, ki je s 46,07 dosegel najboljši čas prvega kroga, se je s 46,48 kot zadnji uvrstil v finale in v drugi skupini s tretjim mestom na četrto potisnil Ferlana.

Značke: atletika, sp

Članki iz rubrike