Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
(pk)
(pk)
05.12.2023 10:52:45
Deli članek:

Druga najhitrejša vseh časov

PETER KASTELIC/AZS
Anja Fink

Etiopijec Sisay Lemma je zmagal na maratonu v Valencii. Rekorder maratona v Ljubljani je z 2:01,48 je postavil šesti najboljši čas v zgodovini in postal četrti najhitrejši maratonec. Anja Fink je zasedla 53. mesto z osebnim rekordom 2:33,42, s katerim je druga v slovenski zgodovini maratona. Primož Kobe je bil 86. (2:17,37).

V zgodovini so hitreje od Lemme, ki je leta 2018 z rekordom proge Ljubljanski maraton umestil med boljše po času na svetu (2:04,58), so tekli trije atleti. Kelvin Kiptum iz Kenije je rekorden čas 2:00,35 postavil pred dvema mesecema v Chicagu, 2:01,25 pa je tekel v Londonu letos aprila. Pred letošnjim oktobrom je dobro leto dni svetovni rekord držal še en Kenijec Eliud Kipchoge z 2:01,09 iz Berlina. Kipchoge je prav tako v Berlinu pred petimi leti tekel 2:01,39. V Berlinu je leta 2019 s časom 2:01,41 zmagal še Etiopijec Kenenisa Bekele, tokrat v Valencii četrti s časom 2:04,19. Lemma je bil skupaj z rojakom Dawitom Woldejem in Kenijcem Kandiwottom Kandiejem še po 30 kilometrih na dobri poti do svetovnega rekorda. Tekmecema se je odlepil v zadnjih sedmih kilometrih, ciljno črto pa prečkal 1:13 minute za svetovnim rekordom. Drugo mesto je na koncu po dobrem zaključku zasedel Kenijec Alexander Mutiso (2:03,11), Wolde pa je ciljno črto prečkal kot tretji s časom 2:04,48.

Na maratonih je sicer debitiral svetovni rekorder na pet in deset tisoč metrov ter olimpijski prvak na 5000 metrov, Ugandčan Joshua Cheptegei. Po polovici trase je popustil in s časom 2:08,59 končal na 37. mestu.

Maraton v Valencii spada med najhitrejše trase. Med najboljšimi desetimi časi sta zdaj dva iz Valencie ter štirje iz Berlina. Pred zmago Lemme je najboljši čas v Španiji pripadal Kiptumu iz lanske sezone, ko je slavil z 2:01,53. V ženski konkurenci so Etiopijke zasedle vsa mesta na zmagovalnem odru. Z devetim časom v zgodovini maratona, 2:15,51, je slavila Vorknesh Degefa pred Almaz Ajano (2:16,22) in Hivot Gebrekidan (2:17,59).

Izkazala se je tudi Anja Fink, ki je šele drugič tekla na pomembni tekmi na 42 kilometrov. Zdaj je med Slovenkami pred njo le Helena Javornik, ki je z 2:27,33 dosegla slovenski rekord 17. oktobra 2004 v Amsterdamu. "Konkurenca je bila izjemna in zelo sem vesela, da sem lahko tekla v tej konkurenci. Tu so bili vsi najboljši tekači in tekačice na svetu na dolgih razdaljah. Na progi je bilo odlično, tudi vzdušje je bilo izvrstno, svoje so dodali idealne temperature in brezvetrje, kar je v Valencii redko. A zlasti vzdušje me je pustilo brez besed, vso progo smo tekli med gledalci," je bila navdušena Finkova, ki časa, kot ga je dosegla, ni pričakovala: "To je bil šele moj drugi resnejši maraton in prvi, na katerega sem se sistematično pripravljala. Na polovici sem videla uro ob trasi in vedela, da sem res dobro na poti. Zato sem šla optimistično tudi v drugo polovico. V cilju pa so stekle solze sreče."

Tudi Kobe je izpostavil izjemno zasedbo na tem maratonu v Španiji. "Bila je veliko boljša kot na številnih velikih tekmah, tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu je bila precej slabša. Razmere so bile zelo dobre, le zjutraj je bilo kar mrzlo, okrog 5 stopinj Celzija. Potem je temperatura narasla na okrog 10 in pozneje, ko je bil maraton že končan, na več kot 20 stopinj. Imel sem težave s poškodbo že na pripravah v Keniji, ki jih nisem opravil po načrtu, in to se je pokazalo tudi na tem maratonu," je povedal Kobe, ki ima drugi čas v slovenski zgodovini maratona. Štiri minute je zaostal za osebnim rekordom, ki ga je postavil v Sieni pred dvema letoma in pol (2:13,36).