Sprejem je potekal v sklopu 3. decembra, ki je mednarodni dan invalidov. Sprejema so se udeležile tudi mlade parašportnice in parašportniki, vsi po vrsti ambasadorji programa Postani športnik. Gre za program, ki ga razvijamo skupaj z Lidlom Slovenija, z namenom vzpostavitve dolgoročnega sistema in pogojev za vključevanje mladih invalidov v športne aktivnosti. Na sprejem so bili vabljeni tudi prvi trije potniki na paralimpijske igre v Pariz: Živa Lavrinc, Franček Gorazd Tiršek in Dejan Fabčič. Tretji december je tudi dan in mejnik, ko se tudi na Zvezi za šport invalidov Slovenije-Slovenskem paralimpijskem komiteju, krovni nacionalni organizaciji za parašport, ozrejo na prehojeno pot, opozorijo na izzive, s katerimi se soočajo, in pogledajo naprej. V družbi je kar 15 odstotkov invalidov, na kar so letos opozarjali v globalni kampanji #WeThe15, kjer so jih podprli tudi sedanji in nekdanji športniki, med njimi smučarski skakalec Cene Prevc, košarkar Zoran Dragić, rokometaši Uroš Zorman, Vid Kavtičnik in Jure Natek, kolesarja Andrej Hauptman in Nejc Peterlin, odbojkar Nik Mujanović, športniki Športne gimnazije Šiška, karateisti, plavalci in številni drugi. S simbolnim dejanjem, vstopom v vijolični krog in s sporočilom "V športu smo vsi enaki!" so izrazili spoštovanje drug do drugega in pozvali k enakim možnostim za slehernega posameznika v družbi.
Bogata bera leta 2023
Zveza ŠIS-SPK se s svojimi partnerji in podporniki trudi ustvarjati ugodno okolje za razvoj parašporta v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega parašporta. Zveza ŠIS-SPK si prizadeva doseči in še izboljševati umeščenost parašporta v širše družbeno in športno okolje, tako doma kot na tujem. Naše parašportnice in parašportniki so se v letu, ki se poslavlja, udeležili kar 72 tekmovanj v tujini, doma pa 42 državnih prvenstev.
Ob 3. decembru so svoje povedali Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS-SPK, Lena Gabršček, kapetanka reprezentance odbojke sede, in Dejan Fabčič, paralimpijec paralokostrelec.
Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS-SPK
"Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite je krovna nacionalna invalidska organizacija, ki skrbi za razvijanje, izvajanje in uveljavljanje parašporta kot tekmovalne dejavnosti z namenom doseganja (tudi) vrhunskih rezultatov. Skladno s temi načeli in v dogovoru z vsemi nacionalnimi invalidskimi organizacijami izvaja dve temeljni nalogi, in sicer razvijanje športa na državni ravni, kamor spada izvajanje državnih prvenstev za športnike invalide, ter organiziranje priprav in nastopov na uradnih mednarodnih tekmovanjih, kot so paraolimpijske igre, olimpijske igre gluhih, svetovna in evropska prvenstva ter specialna olimpijada. Izzivov je bilo veliko, žal v zadnjem času tudi skrbi. Vse zgoraj opisano je iz leta v leto vse težje financirati. Pričakovanja vseh deležnikov v procesu športa so visoka, večkrat tudi nerealna. Parašport se je v minulih letih globalno tako razvil, da svetovnim trendom že lep čas ne sledimo več. Enostavno imamo preveč parašportov, ki so nekako že tradicionalno financirani iz sredstev Fundacije invalidskih humanitarnih organizacij in ne proizvajajo konkurence, še manj pa, da bi pridobivali mlade invalide v svoje vrste. Tako nekaj športnih panog temelji na posamezniku, ki pa mu je prav tako treba zagotoviti ves strokovni in vadbeni proces. Druga težava nastane pri veliki ali celo preveliki ekipi, ki ne dosega vidnejših rezultatov, ima pa znotraj lastne invalidske organizacije močno podporo, ki od nas zahteva, da se financira v nam nesorazmernih finančnih okvirih za njihov odhod na mednarodno tekmovanje, po možnosti tudi z letalom. Naši parašportniki se s tem izgubljajo v povprečju ali pa vse težje dosegajo kvalifikacije v sisteme mednarodnega parašporta. Poskušajo vse večkrat ali pa morajo po boljši rezultat na drug kontinent. Za to pa je vsako leto potrebnih več in ne manj finančnih sredstev. Ne bijemo plat zvona. Mednarodni dan invalidov izkoriščamo, da vnovič opozorimo nase, na svoje izzive. Da ne bomo prikladni le za situacije, ko se je treba fotografirati ob kolajnah naših parašportnikov in parašportnic. Prav je, da smo slišani že prej. Če ne bomo slišani, tudi fotografiranj ne bo več."
Lena Gabršček, kapetanka reprezentance v odbojki sede
"Mislim, da je mednarodni dan invalidov bolj opomnik za širšo javnost, da smo invalidi res velik del skupnosti in hkrati, da se lahko vsakdo zelo hitro znajde na našem mestu. Na to ljudje hitro pozabijo, a dejstvo ostaja. Pri tem pa se mi zdi pomembno, da poudarimo predvsem, da invalidnost ne pomeni 'konca življenja'. Prinese veliko sprememb, a hkrati nas tudi prisili, da na življenje pogledamo iz druge perspektive, in mislim, da večina začne bolj ceniti majhne stvari in stvari, ki so se nam mogoče prej zdele samoumevne. Šport je na tem mestu super orodje za lažje sprejemanje svoje (nove) podobe, kar sem izkusila tudi na lastni koži. Vedno pravim, da je ravno parašport tisti, ki mi je pomagal sprejeti svojo invalidnost. Prek športa sem spoznala svoje meje in hkrati okolici 'priznala' svojo invalidnost ter na neki način postala ponosna na to, kar sem. Čeprav si invalidi prizadevamo, da bi bile razlike med nami in splošno populacijo čim manjše, je po mojem mnenju hkrati dobrodošlo imeti družbo sebi podobnim posameznikom, s katerimi lahko deliš svoje izkušnje in probleme. Parašport na enem mestu združuje posameznike s podobnimi življenjskimi izzivi, kar je le še ena izmed pozitivnih stvari, ki jih prinaša."
Dejan Fabčič, paralokostrelec
"Tretji december je bil prvič razglašen za mednarodni dan invalidov že leta 1992. Vsakoletno obeleževanje je namenjeno predvsem ozaveščanju o tem, da smo invalidi del družbe, kar 15 odstotkov svetovne populacije je na tak ali drugačen način hendikepiran. Hočemo opozoriti, da ne želimo biti le pasivni deležniki v družbi in prejemniki raznih pomoči, ampak aktivno vstopamo v vlogo sooblikovalcev družbenega in socialnega okolja, politike in v mojem primeru tudi v športu. Tudi parašportniki smo pri svojem športu zelo uspešni in tudi na tak način zelo dobro promoviramo državo po vsem svetu. Tako kot športniki neinvalidi. Zato menim, da bi bilo prav, da nas organizacije, kot so Olimpijski komite Slovenije, prepoznajo in enakovredno vključijo v svoje delovanje kot preostale športnike. Želim poudariti, da s svojo invalidnost živimo celo leto. Kljub temu, da se nas praviloma družba spomni le ob tem mednarodnem dnevu invalidnosti. Zato bi bilo prav, da smo del družbe tudi preostalih 364 dni v letu."
