"To ni bil pravi dan. Veter, težke noge, prehitra skupina in neenakomeren tempo. Na sedmem kilometru sem bil 'pečen'. Ni bilo smisla nadaljevati," je dejal Kobe. S časom 1:06,00 je med dekleti slavila Kenijka Irine Jepchumba Kimais, moški zmagovalec, prav tako Kenijec Roncer Kipkorir, pa se je spustil pod magično mejo ene ure. Polmaratonsko razdaljo je pretekel v času 59:43.
24-urni tek
Koper je gostil že drugo tekaško tekmovanje SLO24. Letos je tekmovanje štelo kot prvo državno prvenstvo v teku na 24 ur pri nas. Tekaška preizkušnja je potekala na trim stezi koprskega športnega objekta Bonifika, ki ponuja moderno infrastrukturo v sožitju z naravo. Krog je dolg tisoč metrov in je v celoti ograjen ter osvetljen. Na tekmovanju so tekmovalcem ponudili tek na šest ur, 12 ur in 24 ur. Lani smo bili priča tudi novemu (neuradnemu) slovenskemu rekordu na 24 ur Luke Videtiča, in sicer 257,13 kilometra, na letošnji tekmi pa je sodelovalo poleg najboljših slovenskih ultramaratoncev tudi veliko spoštovanja vrednih tujih ultramaratoncev.
"Z državnim prvenstvom smo poskrbeli, da tudi Slovenija dobi prvega državnega prvaka na 24 ur in še dodatno pripomoremo k prepoznavnosti te tekaške discipline. Skupaj z BURT (Bosanska Ultra tekaška ekipa) smo organizirali tudi državno prvenstvo Bosne in Hercegovine, na kar smo izjemno ponosni," navdušenja nad pomenom dogodka ne skrivajo organizatorji. Naslov prvega državnega prvaka na 24 ur je v moški kategoriji osvojil Damjan Krejač iz AK Ultramaraton Slovenija z 221,53 km, drugo mesto je pripadalo Mirku Bogomirju Mikliču (AKUS) z 204,66 km, tretje pa Marku Femcu (AKUS) s 195,51 km. V ženski kategoriji pa je naslov prve državne prvakinje zasedla Nataša Robnik (Kladivar) z 201,27 km.
Na razdalji 24 ur je v moški kategoriji zmagal Mihal Šulja iz Srbije s pretečenimi 254,74 km, drugo mesto je zasedel Romun Farkas Razvan, tretje mesto pa najboljši Slovenec. Med ženskami je bila Robnikova tudi absolutna zmagovalka. Na 12 ur je prvo mesto v moški kategoriji osvojil Poljak Andrzej Piotrowski, ki je pretekel 166,73 km, kar je zadostovalo za nov poljski rekord na 12 ur, nov poljski rekord na 100 milj ter tretji najboljši rezultat v zgodovini ultra teka na 12 ur. Drugo mesto je osvojil Domen Kozjek (AKUS) s 132,44 km, tretje pa tekmovalec iz Bosne in Hercegovine Sanel Kurtagic s 131,37 km, kar je tudi zadostovalo za nov državni rekord Bosne in Hercegovine v teku na 12 ur.
Med ženskami je prvo mesto osvojila Hrvatica Ankica Pavlović z osvojenimi 128,83 km. Na preizkušnji na šest ur je celotno tekmo potekal napet boj med prvimi tremi tekači. Na koncu je prvo mesto osvojil Slovenec Uroš Srnec (AKUS) z 82,82 km, drugo mesto Italijan Benito Pasquariello z 81,14 km in tretje Slovenec Dejan Zorman (Olimpik) s 73,21 km. Med ženskami je prvo mesto osvojila Slovenka Berny Čeplak Poznič (Slovenska vojska) z 68,76 km.
Zelo, zelo blizu
Filip Jakob Demšar, ki tekmuje za univerzo Južna Karolina, je tudi na drugi tekmi poletne sezone nastopil odlično. Na mitingu Florida Relays, ki je potekal pretekli konec tedna, je v teku na 110 metrov z ovirami osvojil sedmo mesto s časom 13,57, kar je le stotinko sekunde počasneje od državnega rekorda, ki ga drži Damjan Zlatnar, a je imel Demšar v finalnem teku izdatno pomoč vetra (+3,0 m/s).
"V kvalifikacijah sem tekel 13,77 z veljavnim vetrom 1,7 m/s, a sem imel zelo slab start, ker mi je startni blok zdrsnil nazaj. Glede na to sem že v kvalifikacijah odtekel zelo dobro. V finalu pa je bil veter premočan, kar v naši disciplini tudi ni idealno, saj sem v drugem delu prihajal preblizu ovir. Super nadaljevanje sezone, že prihodnji konec tedna pa me ponovno čaka tekma na domači univerzi, tako da se že veselim," je dejal Demšar in dodal, da je že počasi napočil čas, da izboljša tudi državni rekord, ki znaša 13,56. S časom 13,14 je zmagal 25-letni Američan Robert Dunning.
Milena Usenik (1934–2023)
V 89. letu je umrla nekdanja atletinja Milena Usenik, ki se je po končani športni poti usmerila v likovno umetnost in postala priznana slikarka. Usenikova je bila rojena leta 1934 na Blokah, v suvanju krogle pa je dvakrat nastopila na olimpijskih igrah. Že v gimnaziji, ki jo je obiskovala v Ljubljani, se je vključila v telesnovzgojno društvo Partizan Narodni dom, ker jo je zelo privlačila gimnastika, pozneje pa tudi atletika. V okviru mnogoboja se je seznanila s suvanjem krogle, ki je pozneje postalo njena glavna atletska disciplina. Ker ji je suvanje krogle ustrezalo, je opustila gimnastiko in se leta 1955 vključila v AK Odred Ljubljana ter pod vodstvom prof. Jožeta Šturma hitro napredovala. Oktobra 1955 je izboljšala takratni rekord na 14,34 metra, v olimpijskem letu 1956 pa ga je premaknila na 14,50 m in nato na mitingu v Zagrebu do 14,65 m. Na olimpijskih igrah v Melbournu se je uvrstila v finale in zasedla deveto mesto. Nastopila je tudi na dveh študentskih univerzijadah in osvojila dve medalji. Leta 1957 je bila bronasta, dve leti pozneje pa srebrna. Po razočaranju na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960, kjer je osvojila 12. mesto, se je posvetila študiju. V svoji karieri je 17-krat nastopila za reprezentanco Jugoslavije, petkrat je tudi popravila jugoslovanski rekord. Njen najdaljši sunek kariere je znašal 15,10 metra. Štirikrat je bila prvakinja Jugoslavije, trikrat pa prvakinja Slovenije. Pozneje se je kot slikarka s svojimi deli predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejela je številne nagrade, leta 2021 tudi nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo.
Prezelj ostaja
Nekdanji atlet Rožle Prezelj ostaja varuh pravic slovenskih športnikov. Vlada mu je zaupala nov petletni mandat, potem ko je dobila prijave treh kandidatov, od katerih sta bili le dve popolni.
"Na osnovi navedenih izkušenj na področju športa, priporočil ter podpore deležnikov v športu in vizije za delovanje varuha športnikovih pravic v prihodnjem obdobju je minister, pristojen za šport, za funkcijo varuha predlagal Prezlja," so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Prezelj je po izobrazbi doktor znanosti s področja prava. Več kot 17 let je bil aktiven v športu, med drugim je bil evropski prvak v konkurenci do 23 let, trikrat je tudi nastopil na olimpijskih igrah.
