Dick Fosbury, s polnim imenom Richard Douglas Fosbury, je izumil nov slog skakanja višino, takoimenovani Fosbury Flop. Bil je prvi atlet, ki je skakal s hrbtom obrnjen proti letvici, medtem ko so tekmeci višine še kar premagovali s skokom naprej.
Z revolucionarno tehniko, ki ji je nasprotoval tudi njegov trener, je tekmovalec iz Oregona najprej presenetil domačo konkurenco na ameriških olimpijskih kvalifikacijah, nato pa v letu revolucij in zborovanj še olimpijsko smetano v prestolnici Mehike, kjer je 20. oktobra 1968 pred 80.000 gledalci zmogel višino olimpijskega rekorda 2,24 m.
Dosežek velja za enega od treh pomnikov iger v Mehiki, ki sta jih zaznamovala še svetovni rekord Boba Beamona v skoku v daljino - 8,90 m - ter ameriška sprinterja v teku na 200 m Tommie Smith in John Carlos, ki sta na podelitvi odličij na zmagovalnem odru zrla v tla in v zrak dvignila v črno rokavico oblečeno pest ter kot prva športnika pred svetovno publiko opozorila na težave temnopoltih prebivalcev ZDA.
Fosburyjeva tehnika je sprva naletela na precej dvomov in nasprotovanj, kaj hitro pa je atletski svet spoznal, da je to prava pot do uspeha. V osnovi skakalci njegovo tehniko, seveda s spremembami, ki jih prinesel čas, uporabljajo še danes.
Še o izvoru imena nove tehnike Fosbury Flop. Ta naj bi izviral iz časopisnega naslova v rodnem Oregonu - Fosbury Flops Over Bar. Novi slog je novinar takrat primerjal s cepetanjem ribe, ko jo ribič po ulovu odloži na tla in pri tem krivi svoj hrbet. Riba je bila hitro pozabljena, slog je ostal.
Športno pot je Fosbury končal že leta 1969, star 22 let, ko je dokončal študij gradbeništva na univerzi Oregon State. Preselil se je v Idaho, kjer se je zaposlil v geodetskem podjetju.
