Težava je v glavi, a delam na tem

Letos je Agata končno začela nastopati bolj sproščeno, čeprav je še kar nekaj do časov, ki jih je dosegla kot mladinka, ko je na evropskem prvenstvu do 20 let v italijanskem Grossetu tekla izjemnih 55,96. Kazalo je, da je Slovenija dobila tekmovalko, ki bi se bila sposobna v naslednjih letih približati tudi meji 54 sekund ali šla celo nižje. Toda poškodbe so naredile svoje in Agata je štiri leta lovila svojo senco, iz sebe izganjala strah pred ponovno poškodbo, tako da niti treningi, še manj pa tekme, niso bili na želeni ravni. Toda zdi se, da je letos končno prišel čas, ko lahko teče sproščeno. Pri 24 letih ima še več kot dovolj časa, da se pomakne precej nižje. Že na začetku poletne sezone je na mitingu v Slovenski Bistrici tekla pod 57 sekundami, potem na dveh mitingih v tujini malce nad tem, osvojila naslov balkanske prvakinje, konec tedna v Velenju je spet tekla zelo solidno (56,87), kar bo verjetno dovolj, da se uvrsti na svetovno prvenstvo v Eugenu po ranking lestvicah. Resnici na ljubo letos še nobenega teka ni odtekla tako, kot se spodobi. Še vedno je preveč napak, krajšanja korakov, »drobencljanja« ... Če bi ji pri tej formi uspel tek brez napak, potem bi z lahkoto tekla nov osebni in državni rekord. Morda se bo to zgodilo na svetovnem prvenstvu?
Tudi na državnem prvenstvu je bilo preveč napak, da bi dosegla boljši čas. »Drži. Prepričana sem, da bi s tekom brez napak dosegla osebni oziroma državni rekord. Toda mislim, da moram najprej počistiti v glavi, da bom odtekla tudi zadnje tri ovire tehnično dovolj dobro, da se ne bom ustavljala. Mislim, da grem lahko tudi na zadnjih treh ovirah lepo čez, a za zdaj glava še noče. Zdaj se veliko posvečam temu, torej psihični pripravi. Moja tehnika je dovolj dobra, toda resnično moram še zadnje tri ovire preskočiti kot druge in bo tudi rezultat boljši. Pogovarjali smo se, da tako velikega padca na zadnjih treh ovirah ne sme biti. Korake lahko zdržim, toda problem je glava,« je svoje težave opisala Agata, ki bo verjetno nastopila na letošnjem svetovnem prvenstvu, čeprav je na enem članskem že bila, takrat še kot mladinka – na svetovnem prvenstvu v Londonu leta 2017, ko se je uvrstila v polfinale.
Za letošnje svetovno prvenstvo v Oregonu še ni povsem gotovo, če bo lahko nastopila, čeprav številke kažejo, da bo potovala v ZDA, še prej bo nastopila na sredozemskih igrah v alžirskem Oranu, kamor je že odpotovala. »Če se bom uspela uvrstiti na svetovno prvenstvo, upam in želim si, bo to zame velika nagrada za trdo delo. Zadnjih nekaj let je bilo izjemno težko zdržati, predvsem psihično. In kot je bilo svetovno prvenstvo v Londonu nagrada za dobre dosežke v mladinski konkurenci, bo Eugene nagrada za trdo delo v zadnjih štirih letih,« je povedala Agata, za katero je glavni cilj sezone seveda evropsko prvenstvo v Münchnu. »Na evropsko prvenstvo sem uvrščena prek lestvice, norme še nisem odtekla. Seveda si želim, da bi nastopila in da bi bila do takrat čim boljše pripravljena ter celo vsaj malo izboljšala tudi tehniko,« pravi Zupinova, ki trenira z vso silo. »Na polno, kolikor gre. Boli me nič več. Še vedno se sicer pojavi kakšna bolečina, a daleč od tega, kot je bilo. In trenutno sem zadovoljna s sabo, da sem spet na teh časih, ki vsaj približno nekaj pomenijo,« je bila jasna Agata, ki potrebuje še tisto pravo mero samozavesti, ki jo lahko dobi le ob dobrih tekmah v močni mednarodni konkurenci. »Da, takrat sem izgubila samozavest, ki je v športu tako pomembna. Verjamem, da bodo prišle tekme, na katerih se bo to zgodilo. Na svetovnem prvenstvu? Zakaj pa ne. Pustimo se presenetiti,« je končala 24-letna Zupinova, ki bo imela že v Oranu priložnost za korak naprej.