Svetovna zveza WMRA je pokal narodov uvedla kot nadomestilo vsem reprezentancam, ker so morali v tej sezoni znova odpovedati svetovno in evropsko prvenstvo. Tekmo so izpeljali v okviru tekme Val Bregaglia s ciljem v Chiavenni. Nastopilo je 14 reprezentanc s sto nastopajočimi.
Čeprav je bila tekma šele naknadno uvrščena v koledar tekem WMRA, je bila konkurenca izjemna. Vse reprezentance so skušale izkoristiti redko priložnost. Bečan je 19 kilometrov s 600 metrov vzpona in 1000 metri spusta pretekel v času 1:22,10. O konkurenci so zgovorni dosežki in medsebojna primerjava tudi ostalih dveh slovenskih reprezentantov. Izkušeni Miran Cvet je pritekel na 38. mesto, Matic Plaznik na 60. mesto. V ekipni konkurenci so zmagali Italijani pred Veliko Britanijo in Romunijo.
V ženski konkurenci, tekle so na isti trasi, je zmagala Italijanka Francesca Ghelfi pred Škotinjo Scout Adkin in Nemko Hanno Gröber. Slovenski predstavnici Klara Ljubi in Jasmina Munih sta pritekli na 25. in 41. mesto. Kot eno od favoritinj so organizatorji napovedovali tudi Lucijo Krkoč, a je zaradi bolezni v družini ostala doma. V ženski konkurenci so zmagale Britanke pred Italijankami in Čehinjami.
Za Bečana je to zagotovo najpomembnejši dosežek kariere na pomembnih tekmah WMRA.
"Med tekmo sem verjel vase, da lahko nadoknadim zaostanek, ki sem si ga nabral, in znova pridem na peto mesto. Iskreno povedano, takrat sem mislil, da je to največ, kar lahko iztržim, hkrati pa sem se zavedal, da bomo kmalu vsi precej utrujeni. Italijana pred seboj sem počasi, vendar vztrajno, lovil in ga ujel na krajšem vzponu. Nekaj časa sem tekel za njim, ko pa se je proga znova postavila pokonci, sem prestavil v prestavo višje in ga po serpentini prehitel. Presenečen sem bil nad suverenostjo koraka in kmalu pred seboj zagledal še Angleža in Čeha, ki se mi nista zdela preveč daleč, morda kakih 15 sekund. Počutil sem se odlično in na ravnini pred ponovnim spustom sem se jima že približal na 20 metrov. Sledil je zelo tehničen spust po granitnih stopnicah. K sreči niso bile mokre, saj bi v tem primeru izjemno drsele. Oba pred mano sta se z nekaj težavami spopadala z njimi, sam pa sem preskakoval kar po tri ali štiri. V trenutku sem prehitel Angleža, kakšnih sto metrov naprej pa sem sekal ovinek in za sabo pustil še Čeha. Do dna spusta sem pridelal okoli deset sekund prednosti, sledila pa je daljša ravnina pred še zadnjim vzponom. Vzpon sem začel suvereno, vendar se mi je vmes približala skupina štirih tekačev. Vseeno sem vedel, da sem na vzponu najmočnejši in zbrano grizel stopnice. Razlika se je znova povečala, od skupine zasledovalcev pa se je odlepil drugi izmed Italijanov. Vzpona je bilo po okoli desetih minutah konec in tehničen spust sva začela praktično skupaj. Slednjega sem se lotil zelo dobro in vzel pravzaprav vse optimalne linije. Edina pomanjkljivost tekme je bila ta, da so manjkale oznake s kilometri, tako da nisem vedel, koliko je še do konca. Ko sva pritekla v mesto, sem vedel, da je cilj blizu, vendar ne, kako. Je to kilometer, 500 metrov? Italijana sem taktično spustil predse in se mu prilepil za hrbet. Zaupal sem v svoje sprinterske sposobnosti in bil sem prepričan, da bom dobil ciljni sprint, če uspem zdržati do tja. Izza ovinka sem zagledal cilj in v trenutku pospešil, vzel zadnji levi ovinek čisto po notranji strani, zaradi velike hitrosti pa me je zaneslo na skrajni zunanji rob. Pogledal sem preko rame in videl, da je približno meter za menoj, nato pa čisto spontano od veselja skočil v zrak in zavriskal. Bil sem izjemno vesel, da mi je uspelo nekaj takega. Osvojil sem tretje mesto!" je po dirki veselo razlagal Timotej.
