Start teka bo ob 7. uri zjutraj, zaključek pa 12 ur pozneje, torej ob 19. uri. V sklopu prireditve bo potekal tudi šesturni tek s startom ob 13. uri. Tek poteka na krožni, certificirani trasi, krog s startom na Glavnem trgu pa je dolg slabih 1300 metrov.
Prvi dve izvedbi tekmovanja leta 2015 in 2016 sta potekali v Trbojah, leta 2019 pa so se organizatorji odločili za premik v središče gorenjske prestolnice, kar je tekmovanje naredilo bolj atraktivno, prisotnih je več gledalcev, bolj zadovoljni pa so bili tudi tekmovalci. »Pred dvema letoma se jih je zbralo okoli 90, letos pa pričakujemo okrog 150 tekačev iz Slovenije in iz tujine. Pri tujcih upamo, da se ne bodo vladni ukrepi preveč zaostrili, tako da bodo lahko prišli in odšli brez večjih komplikacij,« je dejala Maja Rigač, sekretarka Atletskega kluba Ultramaraton Slovenija, tudi sama udeleženka omenjenega tekmovanja v letu 2019. Udeležbo so že potrdili najboljši slovenski ultratekači Nataša Robnik, državna rekorderka 12-urne preizkušnje, Mirko B. Miklič, najboljši slovenski 'špartatlonec', in Neža Mravlje, slovenska rekorderka v teku na 100 kilometrov.
Med tujci sta najbolj zveneči imeni Italijan Ivan Cudin, trikratni zmagovalec Spartatlona, in njegov rojak Marco Bonfiglio, ki je postavil italijanski rekord na prvi izvedbi tekmovanja leta 2015.
Letošnja izvedba še ne bo štela kot uradno državno prvenstvo pod okriljem Atletske zveze Slovenije, si pa prizadevamo, da bi bilo to izvedljivo že prihodnje leto. Upamo, da bo po lanski odpovedi zaradi epidemije letos izvedeno prvo prvenstvo Slovenije v teku na 100 kilometrov.
Nov nadzorni odbor AZS
Atletska zveza Slovenije je na skupščini, ki je potekala prek spleta, izvolila nove člane nadzornega sveta. Predsednik je kot edini kandidat postal Darjan Murko (Štajerska Maribor), člani pa Zvonka Blatnik (Kladivar Celje, 39), Luka Cmok (Asfalt Kovač Šentjur, 38), Klavdij Frankovič (Koper, 29) in Stanislav Renko (Radeče, 26).
Kandidirali so še Andrej Brinar (Pomurje Murska Sobota), Matej Pogačar (Slovan Ljubljana) in Črtomir Špacapan (Gorica). Predsednik AZS Roman Dobnikar je dejal, da jih bodo vseeno vključili v delo zveze. To je bila tudi edina vsebinska točka dnevnega reda.
Brez glasu proti so potrdili tudi zapisnik prejšnje seje skupščine, ki je bila 28. maja letos. Tedaj so z veliko večino potrdili poročilo o lanskem delu zveze, tudi finančno, ki ga je potrdil neodvisni revizor, pa tudi načrte za letos. Obenem so razrešili nadzorni odbor, ki je po mnenju nekaterih številnih razpravljavcev ne le prekoračil pooblastila, ampak deloval mimo pravil.
Dedič
Lojze Pungerčič, ki je za svoje trenersko delo lani prejel nagrado Marjana Rožanca, najvišjo nagrado Mestne občine Ljubljana na področju športa, je dobil mesto tudi v knjigi. Pred nedavnim je založba Litera izdala roman z naslovom Dedič, ki se v bistvenih elementih opira na njegovo življenjsko zgodbo. »Moč, s katero se je po vseh tragičnih izgubah, ki so ga v življenju doletele, vselej uspel pobrati, je navdihujoča,« je zapisal avtor Marjan Žiberna in dodal: »Ne nazadnje tudi pomaga postaviti lastne težave v realnejšo perspektivo.«
Spremno besedo je napisal literarni zgodovinar dr. Klemen Lah, eden od mnogih atletov, ki jih je Pungerčič treniral v svoji več kot pol stoletja trajajoči trenerski karieri.
IM MEMORIAM
Slavko Špan (1937–2021)
V 84. letu starosti je umrl Slavko Špan, nekdanji odlični slovenski tekač, ki se je z atletiko ukvarjal v obdobju med letoma 1956 in 1967. Vrhunec športne kariere je dosegel z nastopom na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964, kjer je nastopil v teku na 3000 metrov z zaprekami in s časom 8:57,6 obstal v kvalifikacijah. Bil je tudi udeleženec evropskega prvenstva v Beogradu leta 1962, kjer je v isti disciplini s časom 8:57,2 osvojil odlično deveto mesto. V teku na 3000 metrov z zaprekami je štirikrat uspešno nastopil tudi na balkanskih igrah. Leta 1961 je osvojil srebro, leta 1963 in 1964 je bil zlat, leta 1965 pa je v zbirko dodal še bron. Leta 1963 je bil izbran tudi v reprezentanco Balkana, ki se je pomerila proti Skandinaviji. Osvojil je drugo mesto. Med letoma 1958 in 1966 je bil kar 27-krat reprezentant Jugoslavije, prvak nekdanje države je bil petkrat, trikrat pa prvak Slovenije. Za svoje uspehe je štirikratni rekorder Jugoslavije prejel tudi zlato plaketo Atletske zveze Jugoslavije. Špan, ki je bil po poklicu inženir agronomije, je v atletiki ostal še po končani aktivni karieri, saj je opravljal funkcijo sodnika starterja.
Imel je odlične osebne rekorde na različnih tekaških razdaljah, njegovi rezultati bi bili vrhunski še danes. Na 400 m – 50,3, na 800 m – 1:52,7 (1960), na 1000 m – 2:29,6 (1958), 1500 m – 3:45,5 (1963), na 3000 m – 8:09,8 (1963), na 5000 m – 14:28,6 (1962), na 10.000 m – 30:47,2 (1965), na 1500 m zapreke – 4:04,8 (1964), na 3000 m zapreke – 8:35, 3 (1964)
Franc Polenčič (1940–2021)
V 81. letu je umrl dolgoletni atletski delavec Franc Polenčič. Bil je med prvimi diplomanti Visoke šole za telesno kulturo, ki so sredi šestdesetih let v telesno kulturno dogajanje Nove Gorice prinesli novo energijo in se aktivno vključili v postavljanje in izvajanje športa. Po nastopanju za AK Žak Ljubljana je bil prvi pravi trener pri AK Gorici. Sodeloval je pri rasti novogoriške atletike in njeni uveljavitvi v širšem atletskem prostoru. V dolgoletni aktivnosti je kot sodnik opravil več kot 400 sojenj in kot starter sodeloval na več velikih tekmovanjih: 8. sredozemskih igrah v Splitu 1979, balkanskih igrah v Ljubljani 1986, univerzijadi v Zagrebu 1987 in na prvenstvu Evrope za mladince v Ljubljani 1997. Za dolgoletno delo v športu je prejel več priznanj, med njimi Bloudkovo plaketo (leta 1986), plaketi AZJ 1971 in 1974, Športna zveza Nova Gorica pa mu je leta 2009 podelila naziv častnega člana.
