Atleti so razdeljeni v več skupin. V najvišji, vrhunski selekciji 1, je peterica, merilo za uvrstitev vanjo je norma za olimpijske igre. Vsak dobi po 11.000 evrov letno, njihovi trenerji pa dodatnih 39 odstotkov tega zneska.
Tina Šutej, ki je osvojila bronasto kolajno na evropskem dvoranskem prvenstvu v Torunu na Poljskem, je ob tej priložnosti dobila še dodatnih 4000 evrov za prvo slovensko kolajno na teh tekmovanjih po 12 letih, prav tako bodo nagrajeni drugi dobitniki kolajn na velikih tekmah v prihodnje. "Spomini na EP so še zelo sveži, pozitivna energija mi bo zelo pomagala v pripravah na olimpijske igre v Tokiu, ki sem jih že začela s prvimi treningi. V mislih imam zdaj le še OI. Dosežek na Poljskem mi vliva dodatno energijo in samozavest za naprej. Potrudila se bom, da bom v Tokiu v najboljši formi. Tudi trener Milan Kranjc je še bolj motiviran in verjamem, da bo to zgodba o uspehu," je napovedala Šutejeva.
"Zelo smo zadovoljni, da se je sezona začela tako vrhunsko. Celotna reprezentanca v Torunu se je izkazala, tudi na drugih tekmovanjih so bili doseženi vrhunski izidi generacije mladih, ki izjemno veliko obeta. Prav gotovo bo še kdo dosegel normo za OI v Tokiu. Ker je prehod v višjo kategorijo mogoč tudi med sezono, bo v primeru napredovanja posameznik dobil dodatna sredstva," je pojasnil predsednik strokovnega sveta zveze Albert Šoba.
Vrhunska selekcija 2 ima sedem članov, izpolniti so morali norme za evropsko prvenstvo in dobijo po 6000 evrov, v internacionalni selekciji petnajsterica dobi po 2000 evrov, štirinajstčlanska vrhunska mlada selekcija pa dobi po 1250 evrov.
Skupaj je AZS sicer sklenila dogovore z 98 športnicami in športniki, ostalih 57 je v nacionalni in reprezentančnih selekcijah, v teh zadnjih kategorijah pa imajo člani plačanih do 28 dni priprav. V vrhunski selekciji 1 je tudi najboljši slovenski atlet zadnjih let Luka Janežič, ki sicer še nima norme za OI in po sklepu upravnega odbora AZS dobi 8500 evrov.
"Za letos je predvidenih 47.930 evrov več kot lani. V primeru uvrstitve Slovenije v prvo ligo ekipnega evropskega prvenstva, druga liga bo v Stari Zagori v Bolgariji, je za reprezentanco razpisana nagrada v višini 15.000 evrov. Ta se bo razdelila po številu doseženih točk posameznih atletov za reprezentanco," je povedal predsednik AZS Roman Dobnikar. Dodal je, da bo tudi letos potekala slovenska atletska liga, saj so podpisali pogodbo z glavnim sponzorjem tekmovanja Telekomom.
VRHUNSKA SELEKCIJA I.
Maruša Mišmaš Zrimšek (Mass, 3000 m zapreke), Tina Šutej (Kladivar, palica), Kristjan Čeh (Ptuj, disk), Maja Mihalinec Zidar (Mass, 200 m), Luka Janežič (Kladivar, 400 m)
VRHUNSKA SELEKCIJA II.
Maruša Černjul (Kladivar, višina), Agata Zupin (Velenje, 400 m ovire), Žan Rudolf (Mass, 800 m), Anita Horvat (Velenje, 400 m), Neja Filipič (Mass, troskok), Aneja Simončič (Mass, 400 m ovire), Lia Apostolovski (Mass, višina)
INTERNACIONALNA SELEKCIJA
Filip Jakob Demšar (Mass, 60 m ovire), Klara Lukan (Kladivar, 5000 m), Veronika Domjan (Ptuj, disk), Joni Tomičić Prezelj (Olimpija, 100 m ovire), Blaž Zupančič (Mass, krogla), Eva Pepelnak (Kladivar, troskok), Jure Grkman (Kamnik, 400 m), Lovro Mesec Košir (Mass, 400 m), Nika Glojnarič (Brežice, 100 m ovire), Barbara Špiler (Brežice, kladivo), Nejc Pleško (Olimpija, kladivo), Robert Renner (Mass, palica), Jerneja Smonkar (Velenje, 800 m), Gregor Grahovac (Mass, 400 m) in Sandro Jeršin Tomassini (Mass, višina)
Demšar začel z zmago
Filip Jakob Demšar je zmagal na svoji prvi tekmi na prostem v sezoni na 110 metrov ovire. Na mitingu Auburnu v ameriški zvezdni državi Alabami je tekel osebni rekord 13,77 sekunde z nekoliko preveliko pomočjo vetra (+2,7 m/s), da bi izboljšal slovenski mlajši članski rekord (13,90). "Zelo sem zadovoljen s svojim prvim tekom na prostem letos. Štirideset minut pred tem sem tekel tudi v štafeti svoje univerze. Čas 13,90 je slovenski rekord do 23 let, škoda, da je bila nekolika premočna pomoč vetra. A prvi tek je pokazal, da sem dobro pripravljen že zdaj. Po ameriškem študentskem DP nisem treniral na 110 m ovire, po vadbi in tekmah pa bom gotovo ta dosežek še izboljšal," je prepričan Demšar. Norma za letošnje OI je 13,32 sekunde.
SP v Beogradu
Mednarodna zveza je objavila kvalifikacijski sistem in norme za dvoransko svetovno prvenstvo v Beogradu, ki bo med 18. in 20. marcem prihodnje leto. V skokih in suvanju krogle bodo le finalni nastopi, v tekih pa bodo kvalifikacije. Čas za doseganje norm za prvenstvo 2022 je začel teči 1. januarja letos in se bo iztekel 7. marca 2022, s povabilom bodo nastopili še zmagovalci svetovne dvoranske turneje 2021 in 2022, če pa na ta način ne bodo zapolnjena vsa predvidena mesta za posamezne discipline, bodo preostale določili na podlagi uvrstitev na svetovni lestvici.
Največ deset
Na letošnjih OI v Tokiu bo lahko pod nevtralno zastavo nastopilo največ deset atletov in atletinj iz Rusije. Cas je decembra lani Rusiji resda prepolovilo štiriletno kazen zaradi sistemskega državnega dopinga. Kljub temu ruski športniki in športnice v naslednjih dveh letih ne bodo smeli nastopati na velikih tekmovanjih pod lastno zastavo. Tovrstne sankcije za ruske atlete in atletinje so v veljavi od leta 2015.
Enkrat te ujamejo
Komisija za integriteto atletike je Tadžikistancu Dilšodu Nazarovu naložila dveletno prepoved nastopanja zaradi uživanja prepovedanih substanc. Nazarov je na OI v Riu 2016 osvojil zlato v metu kladiva, leto dni pred tem je bil srebrn na SP v Pekingu. Nazarov je dvoletno prepoved dobil na podlagi vnovične analize vzorcev s SP v Daeguju 2011.
