Kršinarjeva, zdaj že tretja slovenska maratonka vseh časov, je za slabih sedem minut zaostala za normo za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu (2:29:30 h). Slovenski rekord, 2:27,33, je Helena Javornik dosegla 17. oktobra 2004 v Amsterdamu. Pred Kršinarjevo je s časom 2:35:57 h zdaj le še Žana Jereb, ki je ta čas tekla 13. aprila 2014 v Rotterdamu.
"Želim si nastopiti na OI v Tokiu. Mislim, da sem z eno nogo že tam glede na lestvico ter dosežene izide in njihovo točkovanje, končni podatki pa bodo jasni po roku za doseganje norm. V Kenijo na priprave odhajam 14. decembra, tam bom do 7. februarja, potem pa bom videla, kje bom imela naslednje tekme. Prvi maraton pa načrtujem spomladi," je povedala 29-letna Kršinarjeva.
Svoj osebni rekord (2:43,15), ki ga je lani dosegla prav v Valencii, je popravila za skoraj sedem minut. "Zelo sem hvaležna, da sem dobila priložnost nastopa v Valencii. Organizatorji so naredili izjemno delo, za vse je bilo vrhunsko poskrbljeno, pred in med tekmo, zato smo bili lahko pred nastopom bolj mirni. Temperature so bile blizu optimalnim, precej močan veter pa nas je malce ohlajal. Trenerji in menedžerji so morali biti v posebnem prostoru in tako smo bili na progi sami," je misli v Valencii po odličnem teku strnila Kršinarjeva, o premaganih 42 kilometrih pa je povedala: "Ob poti so bili prostovoljci in naključni mimoidoči, ki so nas glasno spodbujali. Tudi na postajah za okrepčilo ni bilo zmede, vsak elitni tekač je imel svojo pijačo. Maratonke smo jih imele na mizah na levi, maratonci na desni, po vrstnem redu glede na izide od boljših proti slabšim. Vse je potekalo res vrhunsko in brez zapletov. Z doseženim izidom sem seveda zelo zadovoljna in je velika spodbuda za naprej."
Neja, ki skrbi tudi za prijatelje in navijače na družbenih omrežjih, je držala obljubo in kmalu po tem, ko si je v cilju oddahnila, poslala sporočilo: "Ker vem, da vsi nestrpno pričakujete še moje uradno poročilo. Hvaležna sem, da so maraton v Valencii sploh izpeljali. Še bolj hvaležna pa sem, da sem bila lahko del tega spektakla, za kar je zaslužen Borut Podgornik. V danih pogojih sem poskušala dati vse od sebe. 2:36,22 je super rezultat, spodbuden, ki me uvršča na tretje mesto najhitrejše Slovenke v maratonu. Želim povedati, da to zagotovo ne bi bilo mogoče brez točno določenih ljudi okoli mene. V prvi vrsti podpore moje družine. Brez njih zagotovo ne bi več vztrajala. Leta tečejo in tečejo, preden se pojavijo rezultati. Verjemite, da je vse prej kot lahko. Trener Dejan Lenart, tisti, ki me je pobral z ulice, prepoznal moj potencial, nemalo časa preživi za knjigami, razmišlja in razmišlja, kako me narediti boljšo, tisti, ki vsakodnevno prenaša moje muhe in me brezpogojno spodbuja. Hvala! Hvala doktorju Radoju Miliću, ki mi je z nasveti v neverjetno pomoč. Brez njega ta zgodba ne bi obstajala. Hvala Zoji Tavčar za vsako minutno njenega prostega časa, ki ga nameni meni, da mi naredi terapijo, ohranja moje telo v najboljšem mogočem stanju. Hvala Mateju Čeboklju, fizioterapevtu, zaradi katerega se mi nikdar ni težko peljati v Celje, ker vem, kako dobro pozna moje telo, in mi vedno nesebično pomaga. Hvala Martinu Veissu, kiropraktiku, ki skrbi za ustrezno aktivacijo mojega telesa. Hvala Ireni Hren, ki mi je s svojim znanjem s področja prehrane v veliko pomoč. Hvala Maticu Modicu, edinemu velikodušnemu trening partnerju, ki preživlja nedeljske dopoldneve z mano. In pa seveda Lauri Guzelj Blatnik. Hvala za tvojo družbo, spodbudo, čas, pogovore, kosila, 'rent a house'. Hvala tudi vsem sponzorjem, ki mi omogočate profesionalno pot. Hvala AZS za pomoč in podporo. In vsem ostalim, ki tečete z mano, ki me spravljate v dobro voljo, mi pomagate na kakršenkoli način."
Na 42 km sta zmagala Kenijca Evans Chebet (2:03,00) in Peres Jepchirchir (2:17,16). Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je prvih 30 maratoncev prišlo v cilj pod dvema urama in desetimi minutami. Med atletinjami je bila na 21 km najhitrejša Genzebe Dibaba na svojem prvem teku na tej razdalji (1:05,18). Etiopijka je svetovna rekorderka na 1500 m na prostem in v dvorani, v dvorani pa še na 3000 metrov, 5000 metrov in na miljo.
Štiriindvajsetletni Kandie je kot prvi doslej na 21 km premagal magično mejo 58 minut. Pod prejšnjo rekordno znamko so se spustili kar štirje tekači. Drugo mesto je zasedel svetovni prvak iz Ugande Jacob Kiplimo (57:37), ki je zaostal pet sekund, pod mejo 58 sekund pa sta tekla še Kenijca Rhonex Kipruto (57:49) in Alexander Mutiso (57:59).
Maratonska trasa v Valencii, na kateri so letos zaradi pandemije novega koronavirusa nastopili le elitni tekači, je še enkrat potrdila status ene najhitrejših. Strokovnjaki menijo, da so odlični rezultati poleg ravne proge in idealnega vremena tudi posledica novih športnih copat, ki jih uporabljajo tekači. Ti so utrjeni s karbonskimi ploščicami.
