Kaznovani so bili grešniki

Američani so precej razočarani zapustili prepovedano mesto, saj so še v Moskvi osvojili 25 kolajn (šest zlatih), predvsem pa so jih boleli porazi v sprintih, ko je Jamajka pobrala skoraj vse, kar se je pobrati dalo. Tokratnih 18 kolajn (kar je sicer največ od vseh 211 držav udeleženk, 43 držav pa je osvojilo kolajno na tem svetovnem prvenstvu).

"Mislim, da je največ, kar smo dobili v Pekingu, to, da smo lačni in da bomo za olimpijske igre v Riu res 'zlakotneli'," je dejala najuspešnejša udeleženka svetovnih prvenstev v zgodovini Američanka Allyson Felix, ki je na SP do zdaj osvojila že 13 kolajn (še vedno eno manj od rekorderke, jamajško-slovenske tekačice Merlene Ottey). Allyson je bila edina, ki je za ZDA osvojila zlato kolajno v posamični konkurenci v tekaških disciplinah (na 400 m). To je za tekaški narod, kot so Američani, prava katastrofa, saj se tudi dosežki na stezi v ZDA veliko bolj cenijo kot tisti v tehničnih disciplinah. Odpovedali so predvsem v štirih disciplinah na ovirah, ko bi lahko osvojili kar deset kolajn (osvojili so tri), saj so imeli vsaj štiri kandidate za kolajno, Dawn Harper-Nelson in Keni Harrison (100 m ovire) ter Bershawna Jacksona in Johnnyja Dutcha (400 m ovire), ki sploh niso prišli v finale.

Reuters

V tekih, daljših od 800 metrov, so Američani povsem pogoreli, saj je presenetljivi bron osvojila le Emily Infeld na 10.000 metrov. Kaj so delali Matthew Centrowitz, Leo Manzano, Galen Rupp, Brenda Martinez, Jenny Simpson, Shalane Flanagan, Evan Jager in Emma Coburn? Tekmovali so povprečno, kar seveda za atletsko državo, kot so ZDA, pomeni nezadostno. Zanimivo, da ZDA od leta 1972 (Dave Wottle na 800 m) niso osvojile zlate kolajne v tekih, daljših od 400 metrov. Kaj je vzrok za nenaden padec atletov iz ZDA?

RUSKI POLOM
Še bolj očiten polom, katastrofo, ali če že hočete, kar armagedon so doživeli ruski atletinje in atleti. Na domačem prvenstvu pred dvema letoma v Moskvi so osvojili 17 kolajn, od tega kar sedem zlatih. Tokrat so se morali zadovoljiti z dvema zlatima, eno srebrno in eno bronasto kolajno. Zlato je osvojil Sergej Šubenkov z ruskim rekordom na visokih ovirah, dve kolajni sta osvojili skakalki v višino (zlato Marija Kučina in bron Ana Čičerova), srebro pa je precej presenetljivo z državnim rekordom osvojil Denis Kudrjavcev v teku na 400 metrov ovire.

Reuters

Rusi so torej v Moskvi osvojili 17 kolajn, dve leti prej v Daeguju 19 (devet zlatih), v Berlinu 13 (štiri zlate), v Osaki 14 (štiri zlate), v Helsinkih 18 (sedem zlatih), v Parizu 20 (sedem zlatih) in še na prelomu tisočletja v Edmontonu 2001 so bili prvi na lestvic kolajn z 18 odličji (5 zlatih).

Še slabše so se odrezali Rusi na lestvici točkovanja od prvega do osmega mesta, ko so s 60 točkami zasedli deseto mesto na svetu in so jih od evropskih držav prehiteli Nemci, Britanci in celo Poljaki. Prav neverjeten polom ruskih atletinj in atletov, ki so bili nekoč favoriti za kolajne skoraj v vseh disciplinah.

Reuters

KAZEN JE PRIŠLA 
Kot kaže, je prav Rusijo (pa še nekatere druge države) zadnja dopinška afera v atletiki močno udarila po glavi. Kot kaže, le ni bilo izmišljeno vse, kar je predvajala nemška televizija ARD in kar so objavili v britanskem časopisu Sunday Times. V ruski atletiki je prišlo do velikih sprememb. Po tihem ali na glas so umaknili nekaj ključnih ljudi (od predsednika do vodje reprezentanc, vodje zdravniške ekipe in nekaj trenerjev ...). Precej ruskih atletinj in atletov letos ni dosegalo takih rezultatov kot v preteklosti, nekaj so jih zaradi dopinga umaknili s scene (hitra hoja, srednje proge), nekaj pa jih je v tako slabi formi, da je prav neverjetno, da so v Peking sploh prišli. Jim je primanjkovalo določenih "vitaminov"? Skratka, ruska atletika je dobila tako močno klofuto, da se ne bo pobrala kmalu. Zasluženo.

Reuters

NEKI NOVI OBRAZI
Na vrhu lestvice s kolajnami je prvič Kenija, ki je največ pridobila v disciplinah, kjer je do zdaj ni bilo. Julius Yego je osvojil zlato s kopjem, Nicholas Bett pa je prvo kenijsko kolajno v tekih, krajših od 800 metrov (prvi je bil na 400 m ovire). Standardno so bili Kenijci najboljši na srednjih in dolgih progah, kjer so pobrali morda celo manj, kot so pričakovali, saj so jim predvsem pri dekletih Etiopijke vzele precej železja. So pa Kenijci dobili ob skupno 16 kolajnah še udarec neposredno na gobec – dve njihovi atletinji sta bili ujeti pri jemanju nedovoljenih poživil.

Reuters

Pri Kenijcih je vse še precej čudno, saj sta oba omenjena nosilca zlata dejala, da sta se učila s pomočjo youtuba, drugi tekač sveta na 1500 metrov Elijah Manangoi (zaostal je za rojakom Asbelom Kipropom) pa je na proslavljanju kolajne povedal: "Sem masajski bojevnik in v čast srebra bom zaklal kozo in spil njeno kri!"

Od evropskih reprezentanc so na prvem mestu pričakovano Britanci z izjemnimi posamezniki (Mo Farah, Jessica Ennis, Greg Rutherford), kmalu za njimi pa so že Poljaki, ki so v koš dali vse druge, z Nemci in Rusi vred. Poljaki so osvojili tri zlate kolajne (v kladivu tako v moški kot ženski konkurenci in še v moškem disku) ter še srebro in štirikrat bron. Izjemen dosežek 60-milijonskega naroda, ki se mu vrača, kar je v zadnjih desetih letih vložil v kraljico športa.
Podobno velja tudi za Kanado, ki je prav tako osvojila osem kolajn (dve zlati), hkrati pa je v Peking pripeljala morda prihodnjo zvezdo svetovnega sprinta, ki bi bila lahko tudi naslednica velikega Usaina Bolta. To je seveda Andre de Grasse.

Reuters

NIČ VEČ
In nič več ni tako, kot je bilo. In nikoli več ne bo. Vajeti svetovne atletike je v roke prevzel Sebastian Coe. Verjetno bo padla tudi kakšna glava, verjetno bo precej velikih sprememb, čeprav je treba biti previden. Coe ne bo smel delati prevelikih valov, da mu ne bodo pljusknili nazaj v obraz in ga odnesli z atletske obale. In prvi zvezdnik svetovne atletike je ostal – Usain Bolt. Vsaj to se na srečo ni spremenil


OCENA SLOVENSKIH NASTOPOV

Robert Renner  5 (palica: 5,70 – 13. mesto) 

Mladi celjski skakalec s palico je na svetovnem prvenstvu v kvalifikacijah dosegel osebni in državni rekord. Več od 21-letnega tekmovalca, ki se je iskal dve leti, ne moreš pričakovati. Odličen nastop Roberta, ki ima po mnenjih strokovnjakov še precej prostora za napredek, tudi tja do šestih metrov.

Luka Janežič  5 (400 m: 45,28 – 28. mesto)

Luka je v tem trenutku eden najboljših mladih tekačev na 400 metrov v Evropi. Sicer na SP ni preskočil prvega kroga, je pa tekel najbolje v življenju in boljše kot katerikoli Slovenec do zdaj. Posebej je treba poudariti to, da je star šele 19 let in da bodo najboljši rezultati prišli čez pet ali šest let.

Maja Mihalinec  4,5  (200 m: 23,04 – 19. mesto;
100 m: 11,42 – 32. mesto) 

Maja je v Pekingu tekmovala odlično. Že na 100 metrov je tekla zelo dobro, v svoji boljši disciplini, teku na 200 metrov, pa je dvakrat popravila osebni rekord. Maja je letos pokazala tisto, kar smo slutili že lani, in zagotovo ji v olimpijski sezoni uspe izboljšati državni rekord na pol stadionskega kroga (22,72).

Žan Rudolf  3 (800 m: 1:47,24 – 17. mesto)

Rudi je malce razočaral oziroma predvsem ni izpolnil lastnih pričakovanj. Želel si je v polfinale teka na 800 metrov, česar je bil gotovo sposoben. Preveč se je zanašal na svoj sloviti finiš, ki pa je v svetovni konkurenci nekaj drugega kot v evropski. Ob delu s Tuko in Bosejem se lahko spusti tudi pod 1:45.

Maruša Mišmaš  3 (3000 m zapreke:
9:37,73 – 21. mesto)

Dober tek Maruše, videlo pa se je, da je tokrat prvič nastopila med "velikimi". Tekla je sicer le malenkost slabše od državnega rekorda, za preboj v finale pa ji manjka še leto dni trdega dela in rezultat okoli 9:27. Nikakor ne sme zanemariti teka na 1500 metrov, v katerem mora osebni rekord popraviti na 4:08.

Sabina Veit  3 (200 m: 23,18 – 26. mesto) 

Od Sabine niti nismo pričakovali več po dolgem lovljenju norme. Imela je tudi malce smole, da se ni uvrstila v polfinale. Svoje delo je opravila dobro, manjkal pa je za desetinko boljši rezultat. Veitova se bo zdaj posvetila olimpijskim igram v Riu in ob pravem pristopu lahko pričakuje tudi polfinale.

Martina Ratej  2 (kopje: 59,76 m – 23. mesto)

Upali smo, da bo prav v Pekingu uspela prebiti oviro, ki si jo je sama postavila. Pa ji je tudi tokrat spodletelo. Kakšna škoda, saj je bilo treba za kolajno vreči skoraj natančno toliko, kot je vrgla februarja na Ptuju (65,75). Treba bo nekaj spremeniti, kajti naslednje leto bo imela zadnjo priložnost.

Tina Šutej  1 (palica: brez izida)

Tina je v Peking potovala z velikim upanjem, da se ji bo odprlo. Toda palica je tako zahtevna, da iz brezna ne skočiš naenkrat, ampak dolgo časa plezaš navzgor. Dovolj je samokritična, da je ocenila svoj nastop kot zelo slab. Zaveda se, da potrebuje predvsem čas, da se "olevi" in potem v Riu pokaže, kaj zna.