Tim Gajser je odlično začel novo sezono, svojo prvo v elitnem razredu. Dve zmagi v prvih dveh vožnjah v MXGP in skupna zmaga v Katarju, tretje in peto mesto ter skupno drugo mesto na Tajskem, v seštevku SP je drugi, šest točk za Romainom Febvrejem - to je izkupiček po dveh od 18 dirk.
Po začetnem skoku na drugi konec sveta, kjer so motokrosisti konec februarja in v začetku marca odpeljali prvi dirki, se je vrnil v domovino. Konec tedna ga čaka še prvi nastop na domači sceni v državnem prvenstvu v Brežicah, danes pa se je predstavil v Ljubljani na novinarski konferenci, kjer je strnil vtise po začetku in se že usmeril tudi v prihodnost.
"V Katarju je bilo povsem sproščeno, vozil sem kot na treningih in sem šokiral celo samega sebe. Pripravljen sem bil, dobro sem vozil pozimi, dve zmagi sta bili kar manjše presenečenje, a sem vedel, da imam hitrost, tudi motor je bil dober. Dve zmagi sta bili malo nepričakovani, smo pa bili seveda vsi zelo veseli, da nam je uspelo," je prvi zmagi v elitnem razredu - še nobenemu novincu ni uspelo tako dobro začeti kariere v MXGP - dejal Gajser. O tem, da je bil v napovedih pred sezono previdnejši, pa je dejal: "Nisem hotel preveč govoriti. Vedel sem, da smo dobro delali. Šel sem z neko rezervo, da ne bi bil preveč razočaran, če ne bi šlo. A seveda sem bil kar malo presenečen, občutek pa je 'ful dober', ko prideš med najboljše že na prvi tekmi."
Prijateljstva v karavani ni veliko, je dejal mladi Gajser, a čestitke tekmecev je le dobil: "Kakšnega velikega prijateljstva sicer ni, so mi pa čestitali. A pomembno je, da so me sprejeli. Ko jim pokažeš, da misliš resno, da imaš hitrost, te začnejo spoštovati kot enakovrednega tekmeca."
Za najmlajšim članom elitne karavane je po lastni oceni najtežja tekma sezone. Tajska je zahtevna predvsem zaradi vremenskih razmer, ki so povsem drugačne kot v Evropi, ima pa tudi slabe lanske izkušnje: "Tajska je najtežja tekma. Iz Evrope, kjer je še zima, prideš na sneg, vlaga je visoka. Bilo je drugače kot lani, ko mi niso dovolili nastopa v drugi vožnji zaradi dehidracije. V podzavesti pomisliš, kaj pa, če ne bo v redu. Nisem bil sproščen kot v Katarju, a je bil to vseeno vrhunski rezultat."
Do naslednje postaje v SP so še trije tedni, vmes pa ne bo imel veliko počitka. Le en konec tedna, že čez nekaj dni pa ga čaka še prvi domači nastop. "Komaj čakam, da odpeljem tekmo pred domačimi navijači. Potem sem en konec tedna prost, potem pa gremo na testiranja v Belgijo. V Valkenwaardu pa bo sledila že naslednja dirka za SP. Podlaga bo peščena, kar pa ne bi smelo delati težav."
Čeprav je začetek odličen, pa ostaja realen: "Sezona je še dolga, še 16 tekem. Smo na dobri poti, a še vedno je treba voziti sproščeno, brez pritiskov. Greš tja, narediš tisto, kar rad delaš. To so cilji za prihodnje tekme," je dejal Gajser in še enkrat pohvalil Hondin motor: "Motor je res zelo dober. Veliko smo testirali in zdaj je takšen, kot mi ustreza. Zamenjali smo vzmetenje, pa tudi nastavitve. Tu je veliko vlogo imel moj oče, jaz pa potem seveda najine ugotovitve prenesem Japoncem. Celoten motor, moč in vodljivost so zelo dobri in res sem zelo zadovoljen."
Veliko vlogo ima pri uspehih Tima Gajserja tudi njegov oče in trener Bogomir. "Jaz sem velik člen v ekipi, ne hvalim se, a tako je. Ko smo začeli delati s tovarniško ekipo, sem jim rekel: ne potrebujemo zdravnika, psihologa, kondicijskega trenerja. Vse bom delal jaz. Tudi jaz se učim in se bom še učil. A Tima poznam v dno duše, vem, o čem razmišlja med dirko. Zato je zanj najbolj pomembno, da sem jaz sproščen. Lahko si najboljši, a če padeš na psihični bazi, pade vse. Vedel sem, da lahko zmaga, saj je bil na testiranjih na Sardiniji že hitrejši od lanskega svetovnega prvaka. Timu sem rekel, lahko si prvi, samo trening moraš prenesti na dirko. To pa ni enostavno. A videti je, da mi ta psihološka priprava uspeva, v Katarju je to pokazal," je oče opisal prvo zmago svojega sina.
Zdaj je tudi starejši Gajser del Hondine ekipe, a se je moral za to močno potruditi. Vloženi trud se je obrestoval, zdaj so skorajda kot ena družina. Začetki pa niso bili lahki: "Japonci so res nekaj posebnega. Ko smo začeli delati, me je bilo kar malo strah. Nihče se ni smejal, vsi so bili tako zelo resni. Zdaj sem jih pripravil do tega, da se kdaj tudi nasmejejo, zdaj je že pravo vzdušje," je dodal ata Gajser.
