Vaš oče pravi, da vas je že pred startom uvodne dirke v Katarju prepričeval, da ste najboljši med vsemi. Koliko ste dejansko verjeli v to?
Pred odhodom v Katar nisem hotel napovedovati, da bom med prvimi tremi ali celo zmagal. Na pripravah na Sardiniji sem v primerjavi z drugimi vozniki že beležil zelo dobre čase. No, res pa je, da je tekma nekaj drugega kot trening in je tam čisto drugače. Z atom sva se o tem veliko pogovarjala in si prizadevala za to, da bi takšne vožnje prenesel tudi na tekmo. Bil sem čisto sproščen in na tekmi sem vozil tako kot na treningu. To je bil tudi ključ do teh dveh zmag, ki sem ju dosegel.
Menite, da je bilo dejstvo, da na dirki niste imeli česa izgubiti, medtem ko vas tekmeci še niso povsem resno jemali, na neki način vaša prednost?
Kaj pa vem? Težko bi rekel, da je bila to prednost. Kot sem rekel, sem prišel na tekmo popolnoma sproščen in dal vse od sebe. Res pa je, da sem tekmece kar malce šokiral, saj česa takšnega od novinca v tem razredu niso pričakovali. Nihče si ni mislil, da bo nekdo, ki je šele prišel v višji razred, kar takoj zmagal, sploh ne tako gladko. Res je, da sem pred sezono zelo veliko treniral. Z atom sva se veliko posvečala tehniki, saj je bilo treba marsikaj spremeniti. Razlika med 250 in 450 kubičnim motorjem je vendarle zelo velika. Priprave so dobro potekale, tudi testiranj je bilo veliko. Motor je bil pred sezono dobro pripravljen, tako tudi jaz. Vse skupaj se je potem tudi odrazilo na rezultatu.
Svetovnega prvaka, Francoza Romaina Febvreja, ste za sekundo na krog prehitevali že na pripravah na Sardiniji. Vam je tudi to vlilo še dodatno samozavest?
Res je pomagalo tudi to. Na treningih sicer nihče ne vozi povsem stoodstotno, to nisem niti sam. Neke rezerve še vedno ostanejo. Na tekmi potem daš vse od sebe, takrat se res povsem osredotočiš na dogajanje na dirki. Res pa je, da sem že na Sardiniji dosegal zelo dobre čase, tudi v primerjavi z vsemi drugimi vozniki, ki vozijo v kategoriji MXGP.
Na kakšen odziv tekmecev ste naleteli po dirki v Katarju?
Vsi so mi čestitali, vseeno pa so bili videti nekoliko presenečeni. Tega, da bom dvakrat zmagal, res nihče ni pričakoval. Tisto prej so bile le pripravljalne tekme, in to še ni bilo to. V Katarju mi je šlo vse kot po maslu.
PRIJATELJSTVO MED DIRKAČI NE PRIDE V OBZIR
V kakšnih odnosih ste sicer z drugimi vozniki? Ste s kom spletli tudi kakšno bolj prijateljsko vez?
Vsak hoče biti boljši od drugega, zato bližnjih prijateljstev med nami ni. Ob srečanjih se pozdravimo in si tudi čestitamo, to pa je tudi to. V prostem času se med sabo ne družimo. Če bi imel koga za bližnjega prijatelja, bi ga podzavestno hotel prehitevati manj agresivno in bi tudi malce zaviral. Zato prijateljstvo med dirkači niti ne pride v obzir.
Se na motorjih s 450 kubičnimi centimetri počutite bolje kot na tistih z 200 kubiki manj, s katerimi ste v razredu MX2 osvojili naslov svetovnega prvaka?
Ta motor je res veliko močnejši, a zame ni bil popolna neznanka. Ata me je prvič postavil nanj že pred tremi leti. Že ko sem vozil v razredu MX2, sem pogosto treniral na težjih motorjih. Hondin tovarniški motor je definitivno povsem nekaj drugega od tistega, na katerem sem prej treniral. Tudi zdaj je motor, na katerem treniram, čisto druga pesem od tistega, s katerim tekmujem. Slog vožnje pa je vseeno podoben.
Po koncu lanske sezone je bila nekaj časa še prisotna dilema, ali boste še eno sezono tekmovali v MX2 ali pa se boste že takoj preselili v višji razred. Očitno ste se odločili pravilno.
Z atom sva že takoj potem, ko sem osvojil naslov prvaka, vedela, kaj bova naredila, le da tega nisva smela takoj povedati. Morala sva še na Japonsko, kjer so pri Hondi pripravili nov, še močnejši 250 kubični motor. Vseeno to ni bilo tisto, kar sem pričakoval, in odločila sva se, da greva v višji razred MXGP.
Kako bi opisali vaš odnos z ekipo Honda Garibaldi, s katero sodelujete že tretjo sezono?
Na Japonskem dela kar osem inženirjev, ki ves čas razvijajo nove dele in se trudijo, da bi bil motor še boljši. Kadar lahko, pomaga tudi brat Nejc. Na tekmah za mene in Španca Jorgeja Zaragozo, ki vozi v MX2, skrbi 12 ali 13 ljudi, ata pa vse to nadzira. Zaragoza sicer ni tovarniški voznik, to sta poleg mene pri Hondi le še Bobrišev in Paulin.
Koliko je prednost pred konkurenco, da tekmujete na hondi, in ne denimo na suzukiju ali KTM?
Ne bi rekel, da je to prednost. Imam pa res konkurenčen motor, ob katerem drugi motorji ne odstopajo, kot je bilo v MX2. Tam sta bila KTM in kawasaki na neki drugi ravni, za dve stopnici boljši od honde. V MXGP so vsi motorji podobni in potem je vse odvisno od šoferja.
Je poslovna skrivnost, koliko dobite z njihove strani plačano za eno sezono?
O številkah res ne bi govoril, a tudi glede tega velja, da boljši si, boljše je. Normalno je, da so izplačila povezana z doseženim rezultatom. Kar zadeva nagrade, od organizatorja ne dobimo ničesar. Kar dobiš, je odvisno od tega, kakšen dogovor imaš s svojo ekipo in svojimi sponzorji.
TEREN VSE MANJ POMEMBEN
Kako vam je pomembno, na kateri progi tekmujete? Ta v Katarju vam je očitno ustrezala ...
Zdi se mi, da je vse manj pomembno, kakšen je teren. Na Sardiniji smo veliko trenirali tako na mivki kot tudi na pesku. Zlasti treningu na pesku sva z atom namenila veliko pozornosti, saj je tam slog vožnje povsem drugačen. Potreboval sem kar nekaj časa, da sem ga osvojil. Zdaj postajam kar dober tudi na pesku, trda podlaga pa je tako ali tako moja, saj sem na njej zrasel.
Na uvodni dirki v Katarju sta bila vaša glavna konkurenta branilec naslova Romain Febvre in Rus Jevgenij Bobrišev. Pričakujete, da bo tako do konca sezone ali se vam lahko še kdo pridruži?
Tu je kar veliko voznikov, ki lahko vrhunsko odpeljejo. Seveda je odvisno tudi od tega, koliko komu ustreza katera proga. Na prvi tekmi v Katarju je ta najbolj ustrezala prav nam trem. No, to je bila prva tekma, čaka nas jih še 19 in še enkrat toliko dirk. Na vsaki tekmi se bom potrudil in dal maksimalno vse od sebe, potem pa bomo videli, kje bom pristal na koncu sezone.
Koliko bo po vašem mnenju zaradi vaših uspehov motokros v Sloveniji pridobil gledanost in popularnost? Ste morda že dobili kakšne odzive svojih navijačev, da bodo zdaj še bolj pogosto hodili na tekme?
Mislim, da se motokros tudi pri nas vse bolj razvija. Sploh letos je že kar nenormalno, kako gre popularnost tega športa navzgor. Dobil sem veliko sporočil, kakor tudi moja družina. Navijači se potem zberejo v gostilni in tam skupaj gledajo dirko. Res je neverjetno, ko vidiš, kakšno podporo imaš tudi iz Slovenije. Za nam bližnje tekme v Italiji, Nemčiji in na Češkem jih je že veliko napovedalo, da pridejo navijat. To je res noro in prav vesel sem, da je odziv takšen, kot je.
Verjamete, da bi vaši uspehi katero od dirk serije MXGP lahko pripeljali tudi v Slovenijo?
Če jo bo kdo pripeljal k nam, potem bo to moj ata. Za zdaj se posveča le meni in z mano hodi po dirkah, zato še ni čas za to. V prihodnosti pa je to res njegov cilj. Proga bi bila narejena na Štatenbergu, to je blizu Pečk pri Makolah, od koder prihajam.
PRVI CILJ JE UŽIVANJE NA TEKMAH
Je dolgoročno vaš cilj, da se borite za naslov svetovnega prvaka, ali se z rezultatom za zdaj še nočete obremenjevati?
Kot sem že rekel, bo sezona še dolga. Prva tekma je pokazala, da so moje možnosti definitivno dobre. Tako lahko rečem, da je prvo mesto res dolgoročen cilj. Sicer pa mora biti moj prvi cilj še naprej ta, da uživam na tekmi, vozim kot na treningu in si ne nalagam dodatnega pritiska. V Katarju mi je to uspelo in želim si, da bi mi tudi na dirkah, ki prihajajo.
Je sploh kaj, kar vas lahko ustavi, razen če bi bog ne daj prišlo do kakšne poškodbe?
Poškodbe so res tista stvar, ki te lahko zavre. Upam, da bo to sezono šlo brez njih. Res je najbolj pomembno, da ostanem zdrav in brez kakšnih večjih poškodb brzim čez vso sezono. Potem bodo prišli tudi dobri rezultati.
Veliko omenjate očeta. Verjetno brez njega ne bi mogli dosegati takšnih rezultatov.
Brez njega definitivno ne bi bil tu, kjer sem zdaj, in tega se zelo dobro zavedam. On me je prvi postavil na motor in mi dal vse to znanje, ki ga imam. To cenim in sem mu lahko samo hvaležen. Tudi rezultati kažejo, da je najino sodelovanje zelo uspešno. Kombinacija oče-sin ni vedno lahka, a pri nama se pač obnese. Ima to sposobnost, da vedno ugotovi idealno linijo, kar prenese meni ter me opozori, kje moram paziti. Tako sem lahko zelo vesel, da je zraven na vsaki tekmi in da skupaj delava takšne rezultate.
Vajin odnos torej ni le na ravni oče-sin, ampak na precej višji ravni.
Ko sva na tekmi ali treningu, sva res osredotočena vsak na svoje delo – on kot trener in jaz kot voznik. Ko se v prostem času zabavava, pa je on oče in jaz sin.
Vsaj v puberteti lahko na tej relaciji pride tudi do težav. Kako je bilo s tem pri vama?
Kakšno leto ali dve nazaj se je tudi kaj zaiskrilo, a sva preživela tudi te čase. Zdaj res dobro funkcionirava skupaj.