Čeprav je igral le do 24. kroga, je bil Gregor Sikošek brez dvoma eden od najboljših posameznikov Maribora ravnokar končane sezone. Kdo ve, kako bi se sezona za vijoličaste razpletla, če bi lahko pomagal ekipi v ključnih trenutkih, namesto tega pa je Sikošek preživljal pravo grozo. Konec februarja je padel v kazenskem prostoru Celja in že prve napovedi niso bile dobre: izkazalo se je, da gre za poškodbo sprednje križne vezi in notranjega meniskusa. Sledil je operativni poseg, nato je prišlo do vnetja kolenskega sklepa, kar je zahtevalo daljšo hospitalizacijo in podporno kirurško ter antibiotično terapijo. Zdaj Sikošek okreva in čaka na novo operacijo, nato pa ga čaka dolgotrajna rehabilitacija.
"Lahko zatrdim, da je šlo doslej za najhujše obdobje v mojem življenju. Zelo stresno, za telo in za glavo. Če bi se moral soočiti samo s poškodbo, bi še bilo v redu in povsem razumljivo. Zapleti, ki so se pojavili po operaciji in nato dolgi dnevi, tedni v bolnišnici, to pa je bilo najhuje…. Od takrat dalje gledam drugače na zadeve, v nogometu in življenju nasploh. Sem pozitivno naravnan, veliko sem se naučil. Ko sem bil v bolnišnici, sem pač imel veliko časa za razmislek. Včasih sem se jezil že za vsako malenkost, potem pa vidiš, zakaj se je vredno ‘živcirat’, zaradi katerih zadev pa je nesmiselno. Najbolj neprijetno je bilo tisto vmesno čakanje na rezultate. Ko gre na boljše, si vesel. Potem pa pride dan, ko gre na slabše in si poklapan. Dejansko sem šest tednov preživel v bolnišnici, zaradi vmesnega slabega počutja, boril sem se tudi z vročino. Ob tem sem precej shujšal, zdaj pa se vračam in sem le še kilogram in pol oddaljen od svoje običajne teže. Ob družini sem najbolj pogrešal domačo hrano in pa domačo kopalnico. Ko sem prišel domov, sem si najprej vzel čas za dolgo prho," je v pogovoru za klubsko spletno stran povedal Sikošek.
Tega, kdaj se bo vrnil na zelenice, v tem trenutku ni mogoče napovedati. "Prehitro je še govoriti o tem. Ponavadi rečejo, da mora miniti od operacije 6 do 8 mesecev. Delal bom na polno, ne morem pa z glavo skozi zid. Zavedam se, da mora preteči določeno časovno obdobje, da se vse skupaj zaceli. Zdaj sem premagal neprijetne misli, krvni testi so okej in verjamem, da se kaj podobnega ne bi smelo več ponoviti. Komaj čakam na novo operacijo in začetek pravega okrevanja. Takrat bo spoznanje boljše, ko bom vedno bližje vrnitvi. Meniskus se je zacelil, takoj bom lahko stopil na nogo in razgibaval koleno. Tista najhujša faza, ko ne smeš stopiti na nogo, je zdaj mimo in po tej plati bo okrevanje tokrat nekoliko lažje," je še dodal izkušeni nogometaš Maribora.
