Danes ima Liberijec 51 let in je že nekaj časa močno angažiran v domovini. Ni pozabil svojih korenin, ni ostal na bogatem zahodu, kjer bi lahko živel lagodno življenje. Doma je kandidiral za predsednika - in uspel.
Že oktobra, po prvem krogu, so svetovni mediji objavili novico o njegovi zmagi, vendar je bilo to prehitro. Medijem je nasedel celo trener Arsenala Arsene Wenger, ki je bil njegov trener pri Monacu. "Želel bi čestitati svojemu nekdanjemu igralcu, ki je postal predsednik Liberije. Ne dogaja se pogosto, da nekdanji igralec postane predsednik neke države. Bravo!"
Po okotberskem štetju glasovnic se volitve v resnici niso končale, Weah je moral skupaj z dosedanjim podpredsednikom Josephom Bokaiem v drugi krog. Svojo kampanjo je temeljil na liberalnih načelih, kot glavni cilj te države na zahodni afriški obali pa je izpostavil povečanje državnega proračuna, zmanjašnje dolga in versko toleranco.
"Združili smo se, da bi tej državi zagotovili boljšo prihodnost. V zadnjih letih so stvari krenile navzdol, zato veliko ljudi živi v revščini, brez vode in elektrike. Tudi sam se nekoč občutil, kako je biti siromašen," je dejal Weah, sicer tudi znan humanitarec.
Weah je na predsedniškem mestu nasledil Ellen Johnson Sirleaf, proti kateri je izgubil leta 2005.
George Weah je v Evropi igral med letoma 1988 in 2001, v tem času je igral za Monaco, PSG, Milan, Chelsea, Manchester City in Marseille. Večkrat je postal afriški nogometaš leta, izbrali so ga tudi za afriškega nogometaša stoletja. Milan ga je uvrstil v svojo hišo slavnih.
