Mobilna verzija
nu
nu

Še pomnite tovariši? Dan, ko je Turbo Rudi zabil svojega prvega in edinega (video)

Uf, to so bili časi, moj prijatelj... Še dandanes se naježi koža ob spominu na tisto sredo. Veliko sredo. Bili so to časi, ko se Slovenija vsaj enkrat ni delila na »ta bele« in »ta rdeče«, na desne in leve, ampak s(m)o bili združeni v neki kolektivni nogometni evforiji in noriji.

Na današnji dan pred 16 leti je Slovenijo tresla nepredstavljiva nogometna evforija. Slovenska nogometna reprezentanca se je prvič uvrstila na svetovno prvenstvo. Na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij je v Bukarešti remizirala z Romunijo, gol za Slovenijo pa je dosegel Mladen Rudonja. Da, Rudonja. Za Turbo Rudija je bil to prvi in hkrati zadnji gol v dresu z državnim grbom in težko bi si izbral primernejši trenutek...

Bilo je v 55. minuti tekme v Bukarešti. Džoni Novak je prodrl po levi strani, preigral nekaj domačih igralcev, ki so ga na koncu morali zaustaviti s prekrškom, sodnik Krug pa je pustil prednost, saj je žoga prišla do Rudonje. Vse ostalo je zgodovina. Bil je to prvi gol Rudonji v reprezentanci, na katerega je hitronogi napadalec čakal celih 53 tekem. Tišina med romunskimi navijači ter veliko veselje med več kot 1000 slovenskimi navijači.

»Rudonja je pravi golgeter. Vsi člani reprezentance smo verjeli v njegove sposobnosti in menim, da smo zadetka veseli celo bolj kot on sam,« je takrat sijajno povzel branilec Željko Milinovič. Tekma se je po golu Cosmina Contre sicer končala z izidom 1:1, na mundial na daljnem vzhodu pa je odpotovala Slovenija, ki je sicer v Bukarešti nastopila brez nekaterih nosilcev igre (Zlatka Zahoviča, Aleksandra Knavsa...).

Bila je to nora, neponovljiva zgodba, zgodba za vse večne čase. Za vse, ki s(m)o imeli priložnost in privilegij živeti ter uživati v tistih časih, je vse skupaj potekalo s svetlobno hitrostjo. ZZ Top, Šovkovski in Ačimović, pa zasneženi Kijiv, Bergant in njegov Miras Pavlins, solze sreče in tista legendarna »Bog je. In vse vidi«, romanje na Brnik, fešta na Prešercu, romanje v Charleroi, Vujadin Boškov in Mihajlovićev ovratnik, vmes še nekajkrat ZZ Top, »Kdor ne skače ni Sloven'c« sredi Amsterdama, solze ponosa, Ferski otoki, Osterc kot Van Basten in Rudonja kot, no, Rudonja in spet solze. Pa spet romanje na Brnik, fešta na Prešercu, Gwangju in spet j*beni Španci, pa Šmarna gora in spet j*bene solze. Da, takrat so odrasli možje pogosto jokali.

ROMUNIJA - SLOVENIJA 1:1 (0:0)

14. november 2001
Bukarešta - Stadion Steaue, gledalcev 30.000, sodniki: Krug, Ertl, Ehing (vsi Nemčija).
Strelca: 0:1 Rudonja (55.), 1:1 Contra (65.).
Romunija: Lobont, Contra, Miu (od 59. Mihalcea), Ghioane (od 59. Ganea), Chivu, Popescu, Sabau, Munteanu, Niculae, Mutu (od 59. Pancu), Ilie.
Slovenija: Simeunovič, Milinovič, Vugdalič, Galič, Novak, Čeh, Osterc (od 90. Pavlovič), Pavlin, Rudonja, Gajser, Ačimovič (od 62. Sankovič).
Rumeni kartoni: Ghioane, Pavlin, Gajser, Novak, Čeh, Vugdalič.

SLOVENIJA - ROMUNIJA 2:1 (1:1)

10. november 2001
Ljubljana - Stadion za Bežigradom, gledalcev 10.000, sodniki: Nielsen, Larsen, Pedersen (vsi Danska).
Strelci: 0:1 Niculae (26.), 1:1 Ačimovič (42.), 2:1 Osterc (70.).
Slovenija: Simeunovič, Milinovič, Vugdalič, Galič, Karič (od 39. N. Čeh), Novak, A. Čeh, Osterc, Pavlin, Rudonja, Ačimovič (od 66. Pavlovič)
Romunija: Stelea, Contra, Miu (od 90. Pancu), Iencsi, Chivu, Popescu, Sabau (od 85. Ghioane), Munteanu, Niculae, Mutu, Ilie (od 85. Rosu).
Rumeni kartoni: Osterc; Ilie, Mutu.