Madžari so se izjemno potrudili, da so dali svetovnemu prvenstvu v atletiki sijaj, kot bi ga imela kraljica športov še pred 20 leti. Danes ga na žalost nima več. Za to je kriva sama, ker je zaostala v razvoju, predvsem pa je zaostala organizacijsko v primerjavi z drugimi športi. Atleti, svetovni prvaki, so bili včasih ne samo nacionalni junaki, ampak se je športni svet pogovarjal o njih in sedeti z njimi je bila velika čast. Danes …
Danes je – ah, kaj bi pisali – danes se javnost komaj zmeni za Monda Duplantisa, ki podira vse rekorde v skoku s palico. Pred 20 leti je bil njegov predhodnik Sergej Bubka enako pomemben kot Neil Armstrong, ki je stopil na Luno. Svet se spreminja in mi z njim, atletika pa je ostala v nekem časovnem pasu, ki je preveč za luno, da bi bil zanimiv ljudem, medijem, sponzorjem …
Res pa je, da so se Madžari izjemno potrudili za organizacijo spektakla. Zgradili so nov, izjemen nacionalni atletski center, ki je stal krepko prek 600 milijonov evrov. Ko stopiš na tribuno, ko delavci hitijo z zadnjimi pripravami na tekmovanje, se ti zdi, da si stopil v mravljišče, kjer vsak natančno ve, kaj je njegovo delo. Mrzlično se ozirajo prek rame in te pogledajo grdo, ker morajo pri 30 stopinjah Celzija delati, ti pa si samo »firbec«.
V petek, ko smo prispeli na levi breg Donave, v Pešto, kakšne tri kilometre od strogega središča Budimpešte, se je ob vožnji prek mostu bohotil lep stadion, ne kičast, kot jih delajo Arabci. Takoj je dal vedeti, da je namenjen nečemu posebnemu. No, že ko smo se bližali madžarski prestolnici, ko se je promet začel gostiti, smo povsod ob cesti opazili obeležja, da bo prihodnji teden Budimpešta središče svetovne atletike. Madžari so se res potrudili.
Ob ogledu stadiona smo lahko samo zaprli oči in si zaželeli, da bi imeli v Sloveniji desetino tega, kar imajo Madžari. No, morda pa se bo ljubljanski župan Zoran Janković »izprsil« in naredil res nacionalni olimpijsko-atletski center v Ljubljani. Ampak … Atletika bo morala narediti šest korakov naprej v razvoju, sprejemanju in prodajanju same sebe. Potem bodo vložki v ta šport tudi smiselni.
SLOVENIJA JE VELESILA
Ko se pogovarjamo z novinarji z vsega sveta, in tu jih je res veliko, mi lahko verjamete, vsi poznajo Slovenijo po izjemni atletiki. Res je, da so to novinarji (in novinarke), ki res poznajo ta šport, pa vendarle. Res si ponosen, ko ti Japonec (ki ima za sabo skoraj 130 milijonov rojakov) govori z navdušenjem o slovenskih atletskih dosežkih, o državi, ki z dvema milijonoma prebivalcev osvaja atletske kolajne. Ali pa, ko z velikim spoštovanjem novinar s Samoe (samo malo se mi sanja, koliko časa je potreboval, da je prišel v Budimpešto) govori o Kristjanu Čehu kot o človeku, ki bo zaznamoval celo desetletje svetovne atletike.
In Čeh bo v soboto začel nastope slovenske atletske odprave v Budimpešti. Svetovni prvak bo ob 20.43 začel kvalifikacijski nastop na svetovnem prvenstvu. Prvi dan prvenstva v Budimpešti bo to tudi edini nastop trinajstčlanske zasedbe. Čeh bo nastopil kot tretji po vrsti v skupini B, pred njim bosta v skupini začela Američan Turner Washington, 19. po izidih sezone (66,26 m), in Avstrijec Lukas Weisshaidlinger, bronast na olimpijskih igrah v Tokiu in na svetovnem prvenstvu leta 2019 v Dohi.
Avstrijec je letos eden izmed petih atletov na svetu, ki je disk vrgel prek magične meje 70 metrov, z 70,68 in osebnim rekordom je četrti na svetu. Na čelu je Čeh, ki si je pred kvalifikacijami zaželel: »Na lanskem SP v Eugenu v ZDA, kjer sem osvojil naslov, sem že v prvem metu kvalifikacij izpolnil normo za finale in odšel s stadiona. Upam, da bo tudi tokrat tako, vsekakor pa je moj cilj, da v Budimpešti ubranim naslov.«
Čeh ima pred SP najboljši izid sezone na svetu, za izenačenje na četrtem mestu na večni lestvici v zgodovini discipline je v estonskem mestu Jöhvi 16. junija z 71,86 metra izboljšal svoj slovenski rekord. Za njim je z 71,45 m na drugem mestu aktualni olimpijski zmagovalec Šved Daniel Ståhl, ki mu je Čeh lani v ZDA odvzel naslov s prvenstva v Dohi, Šved pa je bil tudi srebrn na SP 2017 v Londonu.
Z 71,00 m je tretji na lestvici Litovec Mykolas Alekna. Ta je s srebrom na lanskem SP sicer zaostal za Čehom, a je Ptujčana premagal nedolgo potem na evropskem prvenstvu v Münchnu. Prek 70 m je letos vrgel še Alex Rose s Samoe (70,39 m), ki je lani v ZDA z osmim mestom na SP prvič prišel v finale velikega tekmovanja.
Čeh je v Budimpešto prišel neposredno iz Estonije, kjer se je pripravljal pod vodstvom trenerja Gerda Kanterja, nekdanjega olimpijskega in svetovnega prvaka. Dva metra in šest centimetrov visoki orjak iz Podvincev je izpostavil, da je peterica v tej izjemni sezoni v metu diska presegla 70 m, kot verjetno največje tekmece pa označil olimpijskega zmagovalca, Šveda Daniela Stahla, Litovca Mykolasa Alekno, lanskega evropskega prvaka, in Andriusa Gudžiusa, bronastega na lanskem SP ter nekdanjega evropskega (2018) in svetovnega prvaka (2017). Stahl, ki mu je Čeh lani v Eugenu odvzel svetovni naslov, in Gudžius sta slovenskega rekorderja letos že premagala.
»Čeh je šel dopoldne na ogled nacionalnega stadiona, kjer bodo potekali boji za kolajne, pozno popoldne pa na trening na drug stadion. Je dobre volje in v redu ter motiviran in pripravljen za vrhunske dosežke,« je povedala vodja slovenske reprezentance Marija Šestak. »Prvi in manjši del slovenske reprezentance je že prišel v Budimpešto. To so poleg Čeha še slovenski rekorderji Tina Šutej (palica), Matic Ian Guček in Agata Zupin (oba 400 m ovire). Namestitev v hotelu je zelo dobra, le precej oddaljeni smo od stadiona. Vsi so tudi trenirali, Tina ima manjše težave s tetivo, ki se ji sicer vlečejo že zelo dolgo in je ne motijo preveč. Večji del ekipe bo prišel v nedeljo, dva dneva pozneje pa še Lia Apostolovski. Vse poteka gladko in vzdušje v ekipi je zelo dobro,« je dodala Šestakova.
Matic Ian Guček bo nato v nedeljo kot edini Slovenec nastopil v prvem krogu teka na 400 ovire.
Prvo ime ekipe in tudi eden izmed zvezdnikov prvenstva bo Čeh. Na lanskem SP je v noči na 20. julij po slovenskem času osvojil zlato medaljo z 71,13 metra. To je bila šele druga slovenska zlata in skupno šesta medalja na dosedanjih 18 SP. Do prvega SP do zdaj v ZDA je bil zlat le Primož Kozmus v metu kladiva v Berlinu leta 2009. Prvo kolajno je v domovino prinesel Gregor Cankar, ki je bil leta 1999 v španski Sevilli tretji v skoku v daljino. Med letoma 2007 in 2011 je bila Slovenija vedno med dobitniki kolajn; vse je osvojil Kozmus, poleg zlate kolajne v nemški prestolnici je bil leta 2007 v Osaki srebrn, leta 2011 v južnokorejskem Daeguju pa bronast.
Na letošnjem SP je 8.498.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada vrednih 7.778.917 evrov, v to pa ni vključenih dodatnih denarnih nagrad za svetovne rekorde v višini po 91.580 evrov za vsakega. Posamično zlato je vredno 64.110, srebro 32.050, bron 20.150 evrov, nagrade se bodo delile do osmega mesta, zanj bo Svetovna atletika odštela 4580 evrov. Pri štafetah si bodo za zlato razdelili 73.270 evrov, za srebro 36.630, za bron 18.320, za osmo mesto pa 3660 evrov.
DANES NA SP
Finali
ob 8.50 20 km hoja (m)
ob 20.37 krogla (m)
ob 20.55 10.000 m (ž)
ob 21.49 4 x 400 m (m + ž)
Kvalifikacije s slovensko udeležbo
Ob 20.43 kvalifikacije meta diska (m); Kristjan Čeh, skupina B; kvalifikacijska norma 66,50; Čeh meče kot tretji v svoji skupini; skupina A ima kvalifikacije ob 19.09; Čeh ima letos najboljši rezultat od vseh udeležencev na svetovnem prvenstvu 71,86 m.
JUTRI NA SP
Finali
ob 7.15 20 km hoja (ž)
ob 16.55 daljina (ž)
ob 17.49 kladivo (m)
ob 18.25 10.000 m (m)
ob 19.10 100 m (m)
Kvalifikacije s slovensko udeležbo
Ob 11.25 prvi krog v teku na 400 m z ovirami (m); Matic Ian Guček ima 38. rezultat od 45 udeležencev svetovnega prvenstva.
