Recimo kakšen meter v prvi ali drugi seriji. Pa kakšna višja ocena za slog v prvi. Posledično zlato odličje, naziv olimpijske prvakinje in slovenska zastava na najvišjem drogu ob olimpijski ter naša himna med vršaci nad prelestno dolino Fiemme. Ni dvoma, do popolnosti je manjkalo to. Morda pa pride, ko bo popolno tudi nekaj drugega.
"Niso tukaj čisto vsi," je Nika po tekmi tukaj v Predazzu razlagala kolegom iz olimpijskega medijskega servisa in predstavnikom svetovne smučarske zveze, ko so jo spraševali o čudovitih, tako in drugače čustvenih prizorih z njeno, zdaj že nekaj časa svetovno slavno družino. Niso bili vsi, bili so skoraj vsi. Tako kot je bil večer skoraj popoln.
Domen, ki bo v nedeljo zvečer prvič preizkusil malo skakalnico, na kateri ga 24 ur pozneje čaka njegova tekma, je seveda tukaj. Tudi brata Peter in Cene, ki prav tako zbujata veliko zanimanja tujih medijev. Pa mama in oče, ki sta Niki ponudila ramo za tiste tako zelo iskrene, tako zelo človeške solze. Izjemna družina. A ne cela. Verjetno veste, kod je manjkal.
"Moje sestrice ni tukaj, moja sestrica na tekmo ni mogla priti zaradi šolske ekskurzije, tako da nismo bili čisto vsi. Moja družina mi je izjemno pomembno in načrtujemo, da bo za tekmo na veliki skakalnici prišla tudi ona," je razkrila Nika. In morda bo z Emo prihodnji konec tedna, ko je v soboto na sporedu moška in v nedeljo ženska tekma na veliki napravi, prišla vsa popolnost - tudi Nikino zlato.
