Miha Verdnik, nekdanji vodja panoge in zdajšnji trener edine res svetle točke slovenskega alpskega smučanja Žana Kranjca, je krivec za trenutno stanje v slovenskem smučanju. Zagotovo mora sprejeti objektivno in subjektivno odgovornost, neumno pa je govoriti o tem, da je Verdnik edini krivec za skoraj milijon (znesek se je v enem mesecu povečal iz 840.000 na 887.000) evrov minusa.
Verdnik je bil na položaju skoraj osem let in zagotovo morata odgovornost sprejeti vsaj še nekdanji predsednik panoge alpsko smučanje Iztok Klančnik in predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar, ki sta imela popoln vpogled v Verdnikovo delo in sta tudi 'požegnala' njegova poročila (tudi finančna). O odborih in zborih raje ne bomo govorili, saj relikt kolhoškega ustroja nikakor ne sodi v sodobni sistem športa.
Dejstvo je, da je alpsko smučanje kot šport v veliki krizi, saj je financiranje posameznih nacionalnih zvez vsako leto slabše. Pri finski smučarski zvezi so govorili celo o bankrotu in je morala država (oziroma državna podjetja) posredovati, da je zveza ostala likvidna. To, da morajo tekmovalci plačevati denarni prispevek za svoje udejstvovanje v reprezentanci pa ni nobena novost – ne v slovenski, finski, norveški, kanadski ali pa reprezentanci ZDA (vprašajte Lilo Lapanje). Zimski športi so vse bolj marginalni na svetovnem športnem tržišču in upadanje priljubljenosti ter s tem zmanjševanje sponzorskega kolača se bo samo še nadaljevalo.
Slovenija ni izjema
Mednarodna smučarska zveza Fis je z dekretom predsednika Johana Eliascha (zdaj se celo poteguje za predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja) centralizirala trženje za prihodnje sezone, kar naj bi prineslo celo več denarja nekaterim zvezam, verjetno pa manj denarja posameznim organizatorjem. No, Eliascheva poteza je naletela že na pravni odziv tako nemške kot avstrijske smučarske zveze, verjetno pa jima bo sledila tudi švicarska. V tem sporu je slovenska zveza seveda na strani aktualnega predsednika, saj je šef slovenskih zimskih športov Enzo Smrekar desna roka Eliascha.
Da je situacija v zimskih športih težka je povsem jasno in slovenska zveza ni nobena izjema. Edina panoga, ki na SZS deluje (poleg ZUTS-a) pozitivno so smučarski skoki, ki seveda z uspehi privabi ogromno gledalcev in posledično sponzorjev, poleg tega pa dobi panoga (spet zaradi uspehov) izdatno finančno pomoč iz državnih virov. Skokom tako lahko damo le klobuk dol, da delajo tako kot delajo, in pohvalimo ljudi, ki delajo v tej panogi. Ali imajo srečo, ker delajo v 'slovenski' panogi, pa je seveda druga stvar.
Vajeti …
V preteklih tednih se je o slovenskem smučanju veliko govorilo na glas in tudi po gostilnah. Izhodiščna točka je strokovni svet panoge alpsko smučanje. Predsednik strokovnega sveta je Grega Benedik, nekdanji odlični slalomist in šef ASK Kranjska Gora, ki je seveda organizator pokala Vitranc z milijonskim proračunom, in podpredsednik strokovnega sveta Janez Dekleva, nekdanji vodja panoge alpsko smučanje na SZS (od leta 2011 do 2014) ter šef SK Alpetour Škofja Loka, naj bi držala v rokah vse vajeti slovenskega smučanja. Tudi Matjaž Šarabon, ki se je vrnil v slovensko smučanje, naj bi že prej tesno sodeloval z Benedikom in Deklevo, čeprav je Šarabona (in tudi Janeza Slivnika) v prvem mandatu na zvezo pripeljal Dušan Gorišek (spomladi 2014). Sicer pa so v času predsednikovanja Dekleve tudi tekmovalci že plačevali samoprispevek, da so lahko nastopali v slovenskem dresu na tekmah svetovnega pokala (Andrej Jerman se je pritoževal na prispevkom v višini 15.000 evrov).
In postavlja se vprašanje, zakaj sta prvo sejo, ki je bila sklicana za 4. september, minirala ravno Benedik in Dekleva zaradi proceduralnih stvari. Kaj sta skušala doseči do datuma 23. september, na katerega je bila seja prestavljena? Je bil to le spreten manever ali dejansko skrb za panogo? Že nekaj časa, leto ali dve, je bilo v zraku čutiti napetost med tedanjim vodjo panoge Verdnikom in vodilnima v strokovnem svetu. Kaj se jima je Verdnik zameril? Zakaj je predvsem Dekleva začel na glas govoriti in celo obtoževati šele po toči? Morda se je res nekdo ustrašil, da bodo klubski trenerji izgubili financiranje s strani zveze, saj so se spet pojavile ideje o nacionalnem centru, v sicer malce drugačni obliki. Več denarja bodo namenili mladinskemu smučanju in, če bi bilo po novih smernicah (nacionalni program), bi se trenerje financiralo neposredno, ne več preko klubov. To bi seveda pomenilo strokovno osiromašenje klubov. Podobno idejo ima tudi nekdanji smučar Štefan Hadalin in verjetno še kdo. Veliki klubi, kamor sodita seveda tudi ASK Kranjska Gora in SK Alpetour bi izgubila največ. Tega pa predsednika teh klubov ne bi rada videla.
Še najmanj pa v tem trenutku zavidamo predsedniku panoge Janezu Bijolu, ki mora krmariti alpsko barko med tako različnimi interesu v slovenskem smučanju. Če ne bo dovolj odločen, in se bo pustil voziti sem ter tja, bo hitro izgubil potrpljenje in zaupanje.
Moški imajo tekmo več
V 59. sezoni svetovnega pokala v alpskem smučanju bo prva tekma, ženski veleslalom, na sporedu 26. oktobra na tradicionalni otvoritvi na ledeniku Rettenbach nad Söldnom (naslednji dan je še moški veleslalom). Moški bodo v sezoni 2024/25 tekmovali na 19 lokacijah na 38 tekmah (v vseh štirih disciplinah), ženske pa na 20 lokacijah na 37 tekmah. V Sloveniji bosta dve tekmi svetovnega pokala, tako kot smo pričakovali – ženska tekma v veleslalomu in slalomu v Kranjski Gori 4. in 5. januarja (nič več Zlata lisica) in tradicionalni pokal Vitranc v Kranjski Gori, moški veleslalom in slalom 1. in 2. marca. Svetovni pokal bodo prekinili med 4. in 16. februarjem s svetovnim prvenstvom v avstrijskem Saalbachu. Finale svetovnega pokala za sezono 2024/25 bo letos med 22. in 27. marcem v Sun Valleyju v ZDA.
