Pravzaprav je sploh nima, kot je odločno poudaril, potem ko je s predstavniki slovenske sedme sile po izgubi Aleksa Vlaha in Klemna Ferlina govoril o zadnjih žebljih v krsti. Ni hotel povedati, da je slovenska reprezentanca mrtva in gre na Norveško na pogreb. Tja je odšel s svojimi (tihimi) sanjami. Z reprezentanco Slovenije jih bo poskušal začeti uresničevati v petkovem večeru, ob 18. uri, ko bo svojo četo zoperstavil izbrani vrsti Črne gore.
Evropsko prvenstvo je – tu. Ste glede na vse okoliščine zadovoljni s stanjem v ekipi, v katerem pričakujete prvo tekmo s Črno goro?
Veliko se nam je dogajalo, vsako jutro eno zmolimo, da bo na koncu dneva vse v redu. Ko se zbudimo, najprej pogledamo proti medicinski službi, če se je kdo zbudil s kakšnimi bolečinami ali problemom. Ko to odkljukamo, je dan lepši, malo bolj nasmejan, če je vse v redu, ampak v zadnjem času ni bilo ravno tako. Moram pa reči, da sta nam tekmi v Franciji veliko dali.
Skupina v Bærumu?
Skupina je na prvi pogled neatraktivna, tisti, ki se ne spoznajo do potankosti na rokomet, mislijo, da ima Slovenija ne glede na zasedbo lahko pot. A Črna gora, Švica in Ferski otoki iz leta v leto napredujejo, vsi so zelo nevarni. Nismo v položaju, da bi koga podcenjevali ali ga vzeli z levo roko. Osredotočamo se na prvo tekmo, ki je najpomembnejša na prvenstvu že zato, ker je prva. Za nas Črna gora. Verjamem, da se ne glede na vse težave v tej skupini še vedno lahko nadejamo dobrih rezultatov.
Težav je bilo res veliko. Soočiti ste se morali s kar devetimi odpovedmi, nazadnje najbolj bolečima, ko sta odpadla Aleks Vlah in Klemen Ferlin. Kako ste to sprejeli?
Kljub težavam smo leto začeli z dobro voljo. Moramo spoštovati fante, ki so tukaj, in njihovo kakovost. Zadovoljen sem z njihovim pristopom na treningih, bili so željni in borbeni, kazali so pravo energijo. Seveda so bile poškodbe in odpovedi velik udarec za nas. Zadnji dve, Aleksa Vlaha in Klemna Ferlina, sta bili res zabit žebelj v krsto. Ampak oba naša vratarja in vsi igralci imajo kakovost, da odsotne nadomestijo. Žal mi je za Ferlina, ampak ni vse izgubljeno, je pa treba razmišljati o tem, kar imamo. Vujo in Baza sta tako na teh tekmah kot v preteklosti dokazala, da sta kakovostna vratarja, ki ne igrata po naključju v Nemčiji in Franciji. Verjamemo vanju, ker če ne bi, ju niti ne bi klicali. Za nazaj ne moremo nič narediti, glejmo pozitivno naprej.
Kako to mislite s krsto in žebljem v njej? Saj niste prišli na Norveško samo na pogreb in sedmino?
Ne vzemite mojih besed dobesedno. Vsako tekmo bomo šli na zmago, na vsaki pričakujemo zmago. Vedno pravim, dokler imamo šest igralcev in vratarja, moramo na zmago. Pri meni ni bilo nikoli bele zastave, pa tudi pogrebov in sedmin ne, ko govorimo o športu.
Vaša ekipa na papirju deluje precej neuravnotežena. Ker vam je ostal le en klasični desni in trije srednji zunanji igralci. Ker ste morali na EHF poslati seznam igralcev s pravico nastopa že na začetku januarja …
Malo butasto je, da moraš dva meseca pred pripravami obeležiti seznam 35 igralcev, ker sezona traja še tedne, ob tem, ko je na vrhuncu, tekem se je nabralo že veliko, igralci so utrujeni. Pride do poškodb. Ne razumem, zakaj je treba to objavljati že toliko prej. Najbolj logično bi bilo, da greš na prvenstvo in vzameš tiste igralce, ki jih pač v danem trenutku imaš na voljo. To je to. Borili se bomo, da bi prišlo do kakšnih sprememb, ampak mi smo palček v svetu, tako da …
Tudi vaš nekdanji šef Franjo Bobinac si je prizadeval za spremembe v svetovnem rokometu. A mu na volilnem kongresu IHF ni uspelo zrušiti vladavine Hassana Moustafe. Kako gledate na to, kam gre svetovni rokomet?
Jah, nam je vse jasno, vedeli smo tudi, kako bodo potekale te volitve. To je boj z mlini na veter, če se lahko tako izrazim. Smo edini šport, ki v zadnjih letih ni naredil nobene spremembe. Ne napredujemo, ostajamo na mestu, zato pa smo tam, kjer smo. Marsikaj bi se moralo spremeniti, vemo pa vsi, kako je, kdo je šef in v kakšnih letih je. Škoda sploh razpravljati, mi ne bomo ničesar spremenili.
Veliko pa se je v primerjavi s prejšnjimi velikimi tekmovanji spremenilo v slovenski reprezentanci. Na pripravljalnih tekmah nismo dobili povsem jasnih odgovorov, kako bodo spremembe udejanjene na igrišču. Zdelo se je, kot da določene stvari skrivate. Ali ste preprosto tudi sami še iskali odgovore, kako razdeliti vloge?
Kot vsak selektor imam načrt, vizijo za to ekipo. Je pa dejstvo, da so zraven novi igralci, ki so morali dobiti priložnost, da smo videli, kaj lahko od njih pričakujemo na prvenstvu. Doma pred polno dvorano in v Parizu proti Islandiji in Avstriji – nekateri so takšne tekme doslej gledali samo po televiziji, zdaj so igrali v živo, tako da so bile že tu velike oči. Na prvenstvu pa je vse skupaj še nekaj korakov višje. Zato je bilo treba fantom malo pričarati te stvari. Je pa tudi dejstvo, da ne moremo forsirati udarne sedmerice 45, 50 minut, za to je prvenstvo. Ob vsem tem pa delaš še malo z ročno zavoro, ko vidiš, kakšne stvari se ves čas dogajajo.
Obstaja igralec – poleg najbolj očitnega kapetana Blaža Janca, jasno –, ki bi ga videli kot igralca, ki bo ob odsotnosti Aleksa Vlaha prevzemal odgovornost v svoje roke?
Prišel je čas za Domna Makuca. Zdaj je prišel do vloge, da je ob Jancu ključni igralec v napadu. On je ta, ki bo kot srednji, tudi levi zunanji moral prevzeti to vlogo. On ima v sebi to, da je sposoben narediti potezo več. Celo dve. Včasih pa naredi tudi kakšno preveč. On bo moral potegniti voz naprej, glede na to, da ni Aleksa in še nekaterih igralcev. Ostal je sam. Nočem dajati pritiska nanj, ampak enostavno je to igralec, ki je prišel v ospredje. Sta pa tu še Tajnik in mlajši Makuc, sploh slednji ima izjemne sposobnosti – eksplozivnost, strel … Imamo nekaj orožja. Ne nekaj, za naše osnovne cilje, preboj iz skupine, imamo veliko orožja. Priključil se nam je še Mačkovšek, ki je prinesel stabilnost in mirnost v ekipi, z njim smo obrambo dvignili na višjo raven. V napadu pa eksperimentiramo. Veliko smo že pokazali, ampak na našo igro se je težko pripraviti, odreagirati v stotinki ali sekundi. Imamo dovolj orožja …
Je tudi dovolj orožja za kaj več kot preboj iz predtekmovalne skupine? Pri EHF so pisali celo o zlati slovenski generaciji, ki gre po svoj vrhunec ...
Zagotovo sem optimist, je pa težko reči, da gremo na to prvenstvo doseči vrhunec, ker imamo res zelo spremenjeno zasedbo in je težko soditi. Marsikdo še ni imel takšne vloge, kot jo je imel zdaj. Lahko pa se zgodi, nikoli ne vemo. Jaz imam svoje želje, ideje, misli, sanje, ampak se ne bom izživljal nad igralci.
