Torej niste več na kavču, v postelji v fazi mirovanja, temveč na poti vrnitve na rokometna igrišča?
Daleč od tega, dejansko sem bolj zaposlen kot, ko sem igral. Veliko je dela pri rehabilitaciji, počasi začenjam gibati koleno, kolesariti, delati razne vaje. Kar nekaj časa vzame, ampak če se želiš vrniti na vrhunsko raven, moraš za to delati.
Kaj se vam je pravzaprav zgodilo, za kakšno poškodbo točno gre?
Banalna situacija. Na treningu sva se med neko igrico, ki smo jo imeli za ogrevanje, s soigralcem zaletela, ko sva skočila za žogo. Nerodno sem pristal in so šle križne vezi.
To je vaša prva resnejša poškodba, mar ne? Se je bilo težko sprijazniti?
Prva operacija, prva resna poškodba. Se je bilo kar težko sprijazniti, na začetku doživiš velik šok. Takšno posebno stanje. Sploh ker je to bil zadnji trening na višinskih pripravah, preden smo se vrnili v Montpellier. To je bilo samo nekaj dni pred prvo tekmo nove sezone. Na začetku je bilo težko, ampak sem to kar hitro sprejel, zagrabil novo realnost in zdaj je vsa moja osredotočenost na rehabilitaciji. Da vse dobro pozdravim in se čim prej vrnem.
Imate kakšno časovnico?
Težko je reči. Zdravnik mi je rekel med šestimi in osmimi meseci, kar je precej velik razpon. Nekateri so se ob takšnih poškodbah vrnili po pol leta, nekateri šele po devetih mesecih. Prezgodaj je še za konkretnejše ocene, rečem lahko le, da mi gre zaenkrat super. Kdaj se bom lahko vrnil, pa bom lahko bolje ocenjeval po novem letu.
Klub vam stoji ob strani? Ste v zadnjem letu vaše pogodbe z Montpellierjem, kakšni so vaši načrti s klubom in kakšni so načrti kluba z vami?
Imam zelo dobro rehabilitacijo. Če se je že moralo to zgoditi, se je hvalabogu v Franciji. V Montpellierju imam dobro oskrbo, klub mi zaenkrat stoji ob strani. Za naprej pa se nismo še nič dogovarjali. Pogodba se mi ob koncu sezone izteče in za zdaj ne morem reči nič drugega, kot da še ni bilo pogovorov. Verjamem pa, da se kmalu usedemo in vidimo, kakšna bo situacija za naprej.
Vsaj do konca sezone pa torej ostanete v Montpellierju …
Da, da, do konca sezone zagotovo. Potem pa, kdo ve, ko se pogodba izteče, je vse možno.
Samo hipotetično – za vrnitev v domovino bi že lahko bil čas?
##PAIDBREAK##
Nobene možnosti ne izključujem, je pa moja iskrena želja, da bi ostal v Montpellierju. To je moja prioriteta, zato bom počakal, da vidim, kakšne imajo tu načrte. Upam, da mi o drugih stvareh nato ne bo treba razmišljati. Sem pa pripravljen na vse.
Upam, da ni muha enodnevnica, ker slej ko prej se bomo vrnili
Ne vezano na vas oziroma vašo prihodnost: nekaj zanimivih projektov v slovenskem rokometu obstaja. V zadnjem času je ambiciozen predvsem Slovan, vaš domač Trimo tudi po odhodu Uroša Zormana ostaja na ustaljenih obratih, v velenjskem Gorenju že dolgo dobro delajo, v Celju gradijo na novih, mladih temeljih … Kako vi vidite to sliko?
Zelo veliko spremljam slovensko ligo, pogledam vse, kar lahko. Sem na tekočem. Veseli me, da se je v zadnjem obdobju vse skupaj dvignilo na višjo, boljšo raven. Projekti, kakršna sta Slovanov in Trimov, so zelo dobrodošli. Seveda ne smemo pozabiti Gorenja in seveda Celja. Tudi v Slovenj Gradcu in Krki se dobro dela in vse skupaj je zdravo za slovenski rokomet. Upam, da to zdrži in ne bo le muha enodnevnica, ker slej ko prej se bomo vrnili v Slovenijo. In zagotovo se je lepše vrniti v takšne projekte.
Se spomnimo že iz preteklosti, ko ste nam dejali, da je v vašem načrtu nekoč vrnitev v Trebnje, kjer si želite končati kariero. Torej niti nima smisla, da vas kličejo iz Velenja, Slovana, Celja?
Pri meni so vedno odprta vsa vrata. Moje želje so, kakršne so, ampak želje se ne uresničijo vedno. Zagotovo si želim zaključiti v Sloveniji, če se bo dalo v Trebnjem, če bo v igri še kakšen večji, boljši projekt, pa zakaj pa ne.
Vaša nekdanja kluba, Gorenje in Trimo, se bosta ta teden udarila med seboj. Kdo bo vaš favorit?
To sta res oba kluba, za katera sem igral, je pa Trebnje ob tem moj domači klub, ki mi je dal največ, me vzgojil, mi dal prvo priložnost. Zato je moj prvi izbor v Sloveniji. Ko igra Trebnje, vedno navijam zanj, ne glede na nasprotnika. Je pa res, da imam zelo lepe spomine tudi na Velenje. Bom z veseljem pogledal tekmo in verjamem, da v njej užival.
Sezona se je šele dobro začela, pa bi morda vseeno že znali izbrati glavnega kandidata za državni naslov?
Sam bi trenutno dal rahlo prednost Velenjčanom, ker so najdlje časa skupaj in imajo dva izkušena vratarja. A glede na sistem tekmovanja, v katerem se bo vse odločalo spomladi, je zelo resen kandidat tudi Slovan. Po poškodbah se bodo vrnili Žabić, Malus, Panjtar in še kdo, tako da bi poleg Gorenja kot najresnejšega kandidata za naslov izpostavil še Slovan.
Reprezentanca? Ta zgodba je pa zaključena
Ko ste v enem od prejšnjih odgovorov dejali, da so pri vas vedno vsa vrata odprta – so tudi vrata reprezentance?
To poglavje pa je že zaključeno. Tudi Urošu (Zormanu, op. p.) sem, ko sva se nazadnje slišala, povedal, da sem zaključil z igranjem za Slovenijo. V tej situaciji, kot sem trenutno, pa je samo še bolj jasno, da je to bilo to. Jaz že imam svoja leta, poleg pa je dovolj mladih, tako da na tem položaju ni skrbi.
Olimpijske igre ste vseeno spremljali?
Seveda! Sploh ne moremo več reči, da smo v širšem rokometnem vrhu, zdaj lahko rečemo, da smo že kar v ožjem svetovnem vrhu. Verjamem, da se bo tako tudi nadaljevalo in bo slej ko prej prišla tudi ta tako želena kolajna. Tekmovanj je veliko, urnik je natrpan in verjamem, da se bodo enkrat vse kocke zložile tudi Sloveniji.
Vam se v reprezentančni karieri niso. Glede na to, kakšno klubsko kariero imate, kako vrhunski igralec ste, ostaja občutek, da bi lahko v reprezentančni karieri naredili in osvojili še precej več. Kako gledate na to?
Zagotovo je moja klubska kariera uspešnejša kot reprezentančna. Veliko stvari se je dogajalo v reprezentanci, ampak pustimo. Ja, bilo bi veliko lepše, če bi bil večkrat zraven in še kaj osvojil tudi z reprezentanco, ampak enostavno se ni poklopilo. Nimam kaj, to poglavje je zaključeno, zdaj pa se bom osredotočil, da v zaključku kariere še kaj naredim na klubski ravni. Karkoli že …
