Na vrsto je prišel popoldne, kot četrti, za Jennifer Priez (spremljevalko Luke Karabatića), Géraldine Pillet (spremljevalko Nikole Karabatića) in Yannom Montiègom (fizioterapevtom Montpelliera). Bergle so bile naslonjene na mizo, na ušesih je imel za potrebe simultanega prevajanja slušalke ter odgovarjal na vprašanja o tisti razvpiti tekmi med Cessonom in takrat njegovim Montpellierom. Trboveljčan je že med preiskavo priznal, da je stavil, da bo Montpellier ob polčasu zaostajal proti Cessonu, a tako kot vsi ostali zanikal prirejanje oziroma goljufanje.
Ob koncu sezone naj bi dobil bonus v višini pet tisoč evrov, pa se je odločil poskusiti srečo na stavnici in je prek prijatelja, čigar identitete ni želel razkriti (Bil je moj denar, moja odločitev, moja odgovornost), na dan tekme dopoldne vplačal tri tisočake, ob tem pa dodaja, da je v Franciji takrat stavil prvič in zadnjič. »Bili smo brez 5, 6 standardnih igralcev in že prvaki, vedel sem, da bomo težko dobili prvi polčas,« je moralno zelo sporno odločitev poskušal obrazložiti slovenski vratar, ki je, kot že rečeno, vplačal tri tisoč evrov na zaostanek Montpelliera ob polčasu, kar mu je prineslo dobitek v višini 8700 evrov.
Na vprašanje, ali se mu stavljenje proti lastnemu moštvu ne zdi moralno sporno in v popolnem nasprotju s športnim duhom, je odvrnil, da je stavil na zaostanek ob polčasu in ne na poraz ob koncu tekme. »Vedno ko igram, igram na zmago. Raje bi izgubil tri tisočake kot pa zaupanje svojih soigralcev in svojega kluba.« Sam je ob vratarskem kolegu – in soobtožencu – Mickaelu Robinu sicer igral le v drugem polčasu, kar pa seveda ob vplačilu stave ni mogel vedeti. Dodaja tudi, da ni vedel, da je prepovedano staviti, kar je pri tožilstvu in sodniku izzvalo začudenje, saj je to med drugim zapisano tudi v pogodbi, a slovenski vratar pravi, da zaradi jezikovne bariere ni poznal podrobnosti le-te, jo je pa seveda kljub temu podpisal.
V sredo dopoldne se bo pred sodiščem zagovarjal Dragan Gajić.
