Bratoma Janc (še) ni bilo usojeno, saj je moral mlajši Mitja nastop zaradi poškodbe odpovedati, tako da bosta naslednjo bratsko navezo v slovenski reprezentanci na velikem tekmovanju tvorila Domen in Andraž Makuc. V taboru Uroša Zormana v Zrečah sta prvič skupaj.
Prelet večne lestvice nastopov Slovenijo odkrije precej bratskih navez skozi zgodovino reprezentance. Zdajšnji kapetan Blaž in Mitja Janc, Luka in Miha Žvižej, Sebastian in Staš Skube, Gašper in Gal Marguč (ki se jima na seznamu kmalu pridruži še Mai), Klemen in Nejc Cehte, Igor in Stefan Žabić, Simon in David Razgor, Luka in Jure Dobelšek. A z izjemo bratov Žvižej so bili našteti istočasno del reprezentančnih kadrov, kot sta zdaj Andraž in Domen Makuc, le izjemoma. Sploh ko so selektorji delili vozovnice za velika tekmovanja.
Vesel za naju in zase
"To je nekaj posebnega. Sam sem vedno imel željo nekoč zaigrati z njim, na koncu se bo to zgodilo v reprezentanci. Upam, da na kakšni tekmi pride tudi trenutek, ko bova istočasno na terenu. Starši bodo ponosni," je s pogledom, uperjenim proti nekaj metrov oddaljenemu mlajšemu bratu, pred petkovim treningom v telovadnici v Zrečah govoril Domen Makuc.
Prejšnjič, na Andraževi krstni akciji, ga ni bilo. Mlajši od sinov Simona Makuca, svojčas tudi slovenskega reprezentanta, si je takrat zaželel, da bi pod Zormanovo streho čim prej združila moči. "Super, da sva z Domnom skupaj v reprezentanci, upam, da dobiva priložnost na igrišču. Do sedaj še nisva nikoli igrala skupaj, tako da sem vesel, da se nama to obeta. Vesel sem tudi zase, da sem lahko zraven fantov, ki igrajo na 'top' nivoju in so med najboljšimi na svetu. Poskušal se bom čim več naučiti od njih in izkoristiti priložnost," je odločno zvenel Andraž Makuc in se strinjal z bratom glede ponosnih staršev: "Itak so bili vsi zelo veseli, sploh zdaj, ko sva oba v reprezentanci. Podpirala naju bo celotna družina, upam, da tudi na prvenstvu."
Rada se pomeriva, vedno na rezultat
Kot se za prava športnika spodobi, med bratoma od malih nog vlada tisto zdravo, bratsko rivalstvo. "Vedno je bilo, vedno sva tekmovala, vedno na rezultat. Ko sem bil nižji in šibkejši, je imel malo prednosti, ampak se je skozi leta to izenačilo, vedno bolj enakovredno je. Rada se pomeriva v vsem možnem, vedno pa mora biti na rezultat," se je nasmehnil poleti 2002 rojeni Andraž, ki je na svet prijokal dve leti za Domnom.
Slednji je s širokim nasmeškom poslušal bratove besede, sploh tisti del, da so njuni boji danes enakovredn(ejš)i … "Res je, ko sva bila mlajša, se je dvoletna razlika malo bolj poznala tudi v fiziki. Takrat sem kdaj malo popustil, da je bila boljša volja. Zadnje čase pa ne smem nič popuščati, vedno moram biti stoodstoten, karkoli igrava. Ali z žogo ali kakšno drugo družabno igro, vedno greva oba na zmago," je kimal starejši brat in se pohvalil, da ga je na prvi skupni večer v reprezentančni bazi v Zrečah premagal v družabni namizni igri Catan. "Ampak vse to je pozitivno, od nekdaj naju je to oba gnalo naprej," je pripomnil član Barcelone s pogodbo s Kielom v žepu.
"Bratsko rivalstvo, bratska ljubezen. Mogoče so kdaj kakšni grdi pogledi po tekmi, ampak je hitro vse tako, kot mora biti," pa je dodal edini predstavnik Celja v Zormanovi vrsti.
"Zagotovo bi si mesto tu zaslužil še kak moj soigralec, ampak to ni v moči igralcev. Se pa nadejam, da bo v bodoče v reprezentanci še kak igralec Celja," se je te teme za hip dotaknil eden devetih igralcev iz lige NLB, poleg Lana Grbića, Timoteja Grmška in Janeza Gučka iz trebanjskega Trima ter Tima Cokana, Tarika Mlivića, Staša Jovičića, Matica Suholežnika in Stefana Žabića iz Slovana.
Tu je hierarhija, ki jo spoštujemo
Tudi Makuc ml. je bil vpoklican naknadno, potem ko sta za preobremenjenima Blažem Blagotinškom in Borutom Mačkovškom ter poškodovanimi Maticem Grošljem, Tadejem Kljunom in Miho Zarabcem zaradi zdravstvenih težav udeležbo odpovedala še Mitja Janc in Jaka Malus. "Ves čas sem upal na klic selektorja, čeprav sem bil novembra poškodovan in me je to mogoče malo vrglo iz tira. Vesel sem, da sem naknadno vseeno prejel vpoklic. Ni mi pokvaril nobenih načrtov, tudi če bi jih imel, bi za reprezentanco vedno našel čas," je dejal eden treh organizatorjev igre Slovenije, ob Domnu Makucu in Domnu Tajniku.
Vsi enaki, vsi enakovredni? "Ne, ne, jaz sem tu še zelo zelen, Domen pa je že kar nekaj časa v reprezentanci. Tu je hierarhija, ki jo spoštujemo. Jaz se bom potrudil, poskušal vpiti čim več znanja tako od soigralcev kot selektorja in njegovega strokovnega štaba," je ponižno odgovoril Andraž Makuc.
No, Domen je poudaril, da so skupaj vsi za enega in eden za vse: "Vsi fantje smo tu z enim samim ciljem. Narediti nekaj najboljšega za ekipo. Želim vsem fantom, da na kakršenkoli način pomagajo ekipi, za vsakega sem vesel. Ko imamo v glavi skupen cilj, držimo kot eno."
Vse je mogoče
Držati bodo morali še za vse odsotne, ki so reprezentanco držali pokonci v preteklosti. Veliko jih bo manjkalo, kot zadnji se je zaradi želje po preživljanju časa z družino opravičil še Nejc Cehte, tako da sta na desnem zunanjem ostala le kapetan Blaž Janc in mlajši Grmšek. Usoda Staša Jovičića, ki ga je Zorman (začasno?) zamenjal z Urošem Knavsom, pa visi na nitki. "Ogrodje je sestavljeno, nekaj igralcev je od prej, nekaj je novih, ampak večinoma gre za mlajše igralce, ki nam bodo dali samo še dodaten zagon. Vsi smo motivirani, to nas bo gnalo, da bomo vsak dan dajali vse od sebe. Nikogar se ne bojimo, v to prvenstvo gremo res pozitivno. Zdaj moramo počakati pripravljalne tekme, da vidimo, na koga lahko v danem trenutku računamo. Potem pa na prvenstvu na vso moč," je sklenil Domen, Andraž, eden od teh mladih z dodatnim zagonom, pa zaključil: "Na papirju je reprezentanca zagotovo oslabljena, ampak jaz bi rekel, da bomo novi, mladi fantje dodali novo energijo. Visoko motivacijo bomo imeli in s tem bomo poskušali nadoknaditi manjko izkušenj. Cilji morajo biti najvišji, gremo po napredovanje v drugi del, potem pa bo vse mogoče."
