A prav zato bo današnji večer v Örebroju pokazal, koliko je ta popoln niz vreden, ko se na drugi strani mreže prvič zares zaostri. Ob 18. uri jih čaka prva finalna tekma proti Švedski, tekma, ki ne bo več vprašala le, kako dobro znajo zmagovati, ampak tudi, kako mirne ostanejo, ko se popoln niz prvič znajde pod največjim pritiskom.
Slovenke so do finala prišle z avtoriteto. V skupinskem delu niso dovolile niti enega zdrsa, v polfinalu pa so dvakrat s 3:0 premagale Slovaško. Švedska je prav tako dobila vse svoje obračune, a nekoliko bolj naporno. V ligaškem delu je niz prepustila Avstriji, v polfinalu pa Madžarsko izločila po zmagah s 3:2 in 3:1. Na papirju sta v finalu dve neporaženi reprezentanci. Na igrišču pa bo nocoj najprej treba preživeti trenutke, ko statistika ne pomaga več.
Kapetanka Saša Planinšec je pred finalom dobro ujela bistvo slovenske poti.
"Mislim, da je za nami res lepa pot. Ta reprezentanca ima posebno energijo, veliko želje in veliko motiva. Vse, kar smo do zdaj naredile, ni naključje. Za tem stojijo delo, povezanost in vera, da lahko skupaj dosežemo nekaj velikega."
Prav ta povezanost bo nocoj ena ključnih slovenskih točk. Švedinje bodo pred domačimi gledalci zagotovo iskale energijo, s katero bi Slovenkam prvič v tem tekmovanju resno zamajale ritem. Njihovo največje orožje je korektorica Isabella Haak, ena najmočnejših napadalk evropske odbojke, ki je v minuli klubski sezoni igrala pri italijanskem prvaku Coneglianu skupaj s slovensko reprezentantko Fatoumatto Sillah.
Selektor Alessandro Orefice nevarnosti ne skriva, a tudi ne dovoli, da bi se slovenska zgodba vrtela samo okoli ene igralke.
"Imajo zelo kakovostno ekipo. Eno njihovo igralko zelo dobro poznamo — njihova korektorica je ena ključnih igralk in ima kakovost, da lahko na številnih tekmah naredi razliko."
Toda takoj za tem je postavil okvir, ki bo za Slovenke nocoj pomembnejši od imena na drugi strani mreže: najprej morajo gledati svojo stran. Servis, sprejem, blok-obrambo, potrpežljivost v daljših izmenjavah. Finale ne odpušča trenutkov, ko začneš loviti nasprotnika namesto lastnega ritma. Tudi zato Orefice pred prvo finalno tekmo ni govoril o živčnosti. Govoril je o veselju.
"Da, to je finale. Mislim, da je prisotno predvsem veliko veselje, ker igramo finale, še posebej pa zato, ker igramo drugo tekmo doma, pred našimi gledalci. To je odbojka. To je odbojka na visoki ravni."
Povratna tekma bo v soboto v Ljubljani, toda slovenske misli nocoj ne smejo prehitro odpotovati domov. Najprej je treba preživeti Švedsko. Ne z velikimi besedami, ampak s tistim, kar jih je pripeljalo do sem: mirnostjo, zbranostjo in igro, v kateri vsaka igralka ve, kaj mora narediti.
"Najpomembnejše bo, da ostanemo mirne, zbrane in da igramo svojo igro," je poudarila kapetanka.
Slovenke nocoj ne branijo le popolnega niza. Branijo občutek, da je ta reprezentanca res dozorela za nekaj več. In če bo v Örebroju ostala zvesta sebi, bo sobotni večer v Ljubljani lahko dobil povsem drugačno težo.
