Ko je bilo v soboto zvečer na stadionu Thermoplan Arena v Luzernu že davno konec vsega, je tam še vedno stala skupina, za katero je bilo takoj jasno, da jo tvorijo slovenski izseljenci v tem delu Švice. Tudi medijske aktivnosti reprezentantov in selektorja so bile že za nami, reprezentančni avtobus je odpeljal v hotel ob jezero, posebej neutolažljiv pa je v omenjeni skupini bil deček Leon.
Prinesel je svoje male vratarske rokavice, želel si je podpisa idola Oblaka, a obrnilo se je drugače. Po čistem naključju, brez krivde kogarkoli. Švicarski Slovenci niso mogli dovolj blizu, nihče iz reprezentance zanje ni izvedel, avtobus je odpeljal in vse se je zdelo izgubljeno. Oziroma bi bilo, če bi to bilo navadno gostovanje in če informacija po nekih kanalih ne bi prišla do ljudi v reprezentanci ter sprožila - recimo ji tako - reševalno akcijo.
Švicarski Slovenci so bili presenečeni, da izbrana vrsta ostaja tukaj, da bo v ponedeljek potovala v Glasgow neposredno iz Švice ter da bo opravila nedeljski regeneracijski trening na pomožnem igrišču ob stadionu. Mali oboževalec je sicer imel svoje obveznosti, toda delna rešitev je bila na dlani. Reprezentanca je očetu dala vse podatke, prišel je na trening in prinesel s seboj sinove rokavice. Ostal je le še en korak in Jan ga je naredil z veseljem.
"Lahko za mojega sina Leona podpišete rokavice, včeraj ni uspel do vas," je oče nagovoril kapetana in Oblak se v takih primerih nikoli ne pusti prositi dvakrat. Podpisal je ob rokavici, pokramljal z dvema švicarskima Slovencema in se fotografiral. Kot lahko vidite v posnetku spodaj, ki še enkrat dokazuje, da Jan ni samo eden najboljših vratarjev na svetu, temveč tudi človek z izjemnim občutkom za soljudi.
