Ljubljančani pod vodstvom Aleša Arnola iz sezone v sezono delajo korak naprej in postajajo vse bolj stalen in resen klub v vrhu slovenskega nogometa. Lani so bili zasluženo prvič v 20-letni zgodovini kluba celo najvišje uvrščena zasedba iz prestolnice ter so prav mestnemu tekmecu Olimpiji na tretjem mestu zaprli vrata Evrope. Čeprav bi večina Ljubljančanov, ki stiska pesti za zeleno-bele, raje videla, da bi bila situacija obratna, pa si je Bravo ta uspeh z dobrim dolgoletnim delom, odkar so se leta 2019 prvič prebili med elito, nedvomno zaslužil. In čeprav so Šiškarji poleti izgubili velik del nosilcev iz prejšnje sezone – odšli so Martin Pečar, Uroš Likar, Fallou Faye, Kenan Toibibou, Matic Ivanšek, Nathan Monzango, Admir Bristrić in Vanuste Baboula –, so znova uspešno začeli novo obdobje. Na mestnem derbiju so še petič zaporedoma na kolena spravili Olimpijo, do katere v zadnjem času nikakor niso prijazni sosedje, in se tako po prvem krogu zavihteli na sam vrh domačega prvenstva.
Na njem sicer niso dolgo ostali, saj se jim je kmalu pripetil spodrsljaj proti Nafti, a vseeno Bravo iz sezone v sezono postaja bolj resen akter pri vrhu slovenskega nogometa. Tako je nogometaše v rumenem letos še drugič čakala tudi evropska zgodba, ki so jo začeli in tudi končali v drugem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo. Že predlani so prav tako igrali v tej stopnji tekmovanja, le da so si jo takrat morali izboriti z zmago v prvem krogu, kar jim je s skupnih 2:1 uspelo proti valižanskemu Connah’s Quayju. Na drugi stopnički je bil takrat sicer s 3:2 boljši mostarski Zrinjski, letos pa so imeli nogometaši Brava lepo priložnost, da naredijo še korak naprej.
Žreb jim je namreč namenil makedonsko, pravzaprav pa albansko, Shkëndijo. Zasedba iz Tetova, ki je lani igrala v ligaškem in tudi izločilnem delu tretjerazrednega evropskega tekmovanja, je bila v vlogi favorita, a Ljubljančani nikakor v dvoboj niso vstopili z dvignjeno belo zastavo. V žalostno praznih Stožicah – kar je žal za Bravo stalnica – so makedonskega podprvaka uspeli celo presenetili in po zadetkih Roka Kopatina in Jakoslava Stankovića prišli celo do prve evropske domače zmage z 2:1. Ko je slednji zatresel mrežo tekmecev tudi v Skopju za skupno vodstvo s 3:1, so lahko Arnolovi varovanci že resno sanjali tretji krog kvalifikacij, vendar pa jim je pomanjkanje izkušenj in tudi kvalitete vendarle zaprlo evropska vrata. Po nesrečnem avtogolu Gašperja Jovana so domačini že do polčasa izenačili, nato pa svoj pritisk kronali še z dvema goloma, ki sta zadoščala za napredovanje.
Bravo se je tako ekspresno lahko osredotočil le na domača tekmovanja, v katerih pa bodo glede na videno do zdaj ponovno resno napadli Evropo. Čeprav so ponovno sezono začeli precej bolje od Olimpije, se gotovo ne bo zgodilo, da bi Bravo postal prvi klub v mestu. Zeleno-beli so pač za zdaj edini, ki ob dobrih igrah lahko privabijo veliko gledalcev – prestolnica je žal dovolj velika le za enega šerifa, pa še ta ima redko številčno podporo. Šiškarjem pač ostane razvoj mladih igralcev in življenje od njihovih prodaj.
