Najbolj nogometno mesto v Sloveniji, štajerska prestolnica Maribor, je dovolj dolgo kljubovalo vstopu kapitala iz tujine v njihov sveti klub, v njihov štajerski ponos. Pa se je vseeno zgodil. Prišli so 'trgovci z novci', tokrat iz Turčije, in kupili precej načeti NK Maribor, ki je že dihal na škrge. V vijoličastem klubu so si lahko oddahnili, a hkrati so morali sprejeti, da bodo imeli zdaj škarje in platno v rokah novi lastniki. In novi lastnik, turški medijski mogotec Acun Ilicali, je potreboval kar nekaj časa, da je vsaj približno začel razumevati okolje, v katerem se je znašel. Jasno je, da je Maribor na povsem drugačni ravni kot njegov angleški klub Hull City, ki se je v pretekli sezoni priigral stotine milijonov z uvrstitvijo v angleško premier ligo, in da lastniki ne morejo vleči vzporednic, tako kot je to hotel, pa je hitro uvidel zmoto, nekdanji lastnik Olimpije Milan Mandarić. Ali se v NK Maribor vse dogaja pod budnim očesom predsednika Uefe Aleksandra Čeferina? Morda res. Verjetno pa je vsaj svetoval Ilicaliju, predvidevamo, da preko nekdanjega reprezentanta Mirana Pavlina, da v klub vrne Zlatka Zahovića. In Ilicali je naredil najboljšo mogočo potezo, ki ga je rešila, da ga Viole ne bi odnesle iz Maribora, v takšnem ali drugačnem stanju. S prihodom Zahovića pa je turško lastništvo vijoličastih dobilo novo dimenzijo. Ne bomo trdili, da je Zaho čarovnik, je pa izjemno izkušen, pameten in nogometno vrhunsko podkovan, z dobrimi povezavami. Natančno je vedel, kaj mora storiti za mir v hiši, to storil, hkrati pa s svojo lucidnostjo prepričal igralce, ki so prišli. Poleg tega pa z lastnikovim denarjem dela zelo racionalno, tako da so v tem trenutku vsi zadovoljni – navijači, igralci in vodstvo kluba. Očitno se je NK Maribor ponovno rodil in bo po nekaj letih trpljenja spet zavzel stare položaje. Pa ni bilo treba veliko – pameten lastnik, ki so mu prišepnili, da naj vzame tega človeka, pa bo imel mir in uspehe. Taka oblika tujega lastništva kluba v Sloveniji je lahko uspešna in sprejemljiva za vse. Videli bomo sicer, kako se bo vse skupaj razvijalo naprej, a zaenkrat je vse videti idealno.
Porušena razmerja
Drugačen primer pa je zelo uspešno NK Celje. Rusko-ukrajinska naveza, ki je pred leti vstopila v klub, se je zadeve lotila na povsem drugačen način. Lastniki so v klub vložili ogromno denarja in začeli delati tako rekoč iz ničle. V osredju je neumorni Valerij Kolotilo, ki uspešno vodi športne operacije in treba je poudariti, da mu je res uspelo. Celjani so v zadnjih dveh ali treh letih najuspešnejši slovenski nogometni klub, ki ob res visokih vlaganjih nekaj dobi tudi nazaj. V Celju je delati drugače kot v Mariboru ali Ljubljani, saj ob prihodu novih lastnikov ni bilo navijaške baze, ki bi bila lahko alternativa komur koli. Tistih nekaj pravih navijačev Celja je bilo veselih, da je sploh kdo prišel v klub in bil pripravljen dati nekaj denarja. Dejstvo pa je, da so se razmere v najboljši slovenski ligi s prihodom rusko-ukrajinskih vlagateljev močno spremenile. Po nekaterih podatkih ima Celje skoraj 20 milijonov evrov proračuna, skoraj pol več od Maribora in več kot enkrat več od Olimpije. Posledično so tudi plače igralcev v Celju neprimerno višje kot v drugih slovenskih klubih. V pretekli sezoni je imel takratni trener Celjanov Albert Riera 1,2 milijona letne plače, kar je za slovensko ligo res neverjetno. No, tudi v tej sezoni ni drugače, saj ima najbolje plačani igralec Celja mesečno plačo v višini 70.000 evrov. Taki zneski seveda rušijo vsa razmerja v slovenskem klubskem nogometu. Ko ima denimo igralec Radomelj 1200 evrov mesečnega nadomestila za igranje, na drugi strani pa celjski as 70.000. Da ne bo pomote, za porušena razmerja niso krivi igralci Celja ali pa lastniki Celja, ki so pripravljeni dati toliko denarja. Takšna je pač realnost v slovenski ligi. Tudi drugi klubi lahko pripeljejo tuje lastnike, če želijo, da se kdo zanima za njih.
Ljubljanska kalvarija
Najbolj pa se dviga prah okoli lastnikov v ljubljanski Olimpiji. Od nekdaj. Pa naj so to Slovenci ali pa tujci. Spomnimo se Izeta Rastoderja in kako so ga zvesti navijači nagnali iz kluba. Pa Milana Mandarića, ki je bil vreča brez dna in je dajal denar vsem mogočim prisklednikom, ki so samo jemali in nič vračali. Tudi Adam Delius, ki je oktobra 2021 prišel v klub, ni vedel, kam je prišel. Poslovnež, ki se ukvarja z nepremičninami, je pač hotel nekaj zaslužiti tudi z nogometom. In s takojšnjim vložkom okoli petih milijonov in približno tremi milijoni za prvo sezono je bila investicija visoka, ni pa bila seveda to investicija, ki bi zagotovo prinesla nazaj vloženi denar. Delius ima rad nogomet, je ljubitelj nogometa, strokovnjak za ta šport pa ni. Ali se je obkrožil s pravimi ljudmi, da mu svetujejo, kako naj vodi klub? Morda ne. Morda pač. Do danes je pod njegovim predsednikovanjem Olimpija osvojila dva naslova prvaka in en pokalni naslov. Slabo? Nasprotno. Odlično glede na to, da ima tretji proračun v ligi. Navijače pa pri Olimpiji najbolj moti nestalnost oziroma menjavanje trenerjev in igralcev. Pa tudi po mnenju mnogih pomanjkanje vizije kluba. Ljubljanska Olimpija nikakor ne najde prave simbioze med lastniki in navijači. Zakaj ne? Verjetno bi vsi raje imeli bogate Arabce, ki bi metali denar skozi okno. Takih norcev ni prav veliko. Nogomet je tako kot vse ostalo kljub vsemu le posel.
Prevaranti
Tudi v druge slovenske klube so hoteli vstopiti tuji lastniki, ki pa so imeli le polna usta in prazne denarnice. Skratka, večinoma so bili prevaranti, ki so hoteli v slovenskem nogometu nekaj na hitro zaslužiti. In posledično je šlo nekaj klubov rakom žvižgat. Od Domžal do Gorice, vmes pa bi jih lahko našteli še nekaj. Poslušali smo takšne in drugačne zgodbice v Zavrču, Velenju, tudi Murski Soboti, kjer so trgovci z novci, ki so prišli k nam, za seboj pustili bolj ali manj pogorišče. Slovenska liga in klubi so pač odsev slovenskega nogometa oziroma bolje rečeno odsev nogometa v slovenski družbi. Imamo, kar pač imamo. Če slovenska podjetja nočejo dajati denarja nogometu, potem pridejo tujci, ki vsaj dajo nekaj, da klubi sploh preživijo. In ne delajmo si utvar, da bo v prihodnosti drugače, razen če res ne bodo prišli tisti Arabci, ki 'serjejo' denar.
