Ko je prišel, je izrazil željo, da bi bil ob odhodu deležen stoječih ovacij celotnega stadiona. Včeraj se na Milana Mandarića ni spomnil skoraj nihče. Nihče mu ni skandiral, nihče ni točil solz za njim. No, morda bi bilo drugače, če bi bil na tekmi, na kateri je Olimpija še zadnjič igrala z njim v vlogi predsednika kluba. Kljub vsemu se je vsaj nekdo le spomnil nanj. Pod klubsko zastavo, ki jo trojica sila zvestih navijačev Olimpije na stadionu v Ljubljani izobesi vsakič, se je tokrat znašel prav poseben transparent.
Transparent z napisom: »Gospod Milan Mandarić … Hvala.« To pa je bilo tudi vse. Res žalostno slovo od človeka, ki so mu v nekem trenutku nogometni navdušenci v Ljubljani skoraj jedli iz rok. Zdaj pa odhaja neprimerno manj priljubljen …
