Visokoraslega srednjega branilca ni opazil nihče, nihče ga ni prišel podrobneje spremljat in njegove sanje, da bo nekega dne postal nogometaš na najvišji ravni, so visele na nitki. Zato se je odločil, da bo ob pomanjkanju oglednikov stvari vzel v svoje roke. Dobesedno. Lotil se je pisanja pisem in jih začel pošiljati na naslove raznih klubov.
"V njih sem opisal svoje lastnosti, svoje kvalitete, svoje dosežke in ljudi povabil, kje me lahko vidijo. Pošiljal sem jih na številne klube v Londonu in okolici ter upal na najboljše. Morda se sliši čudno, toda preprosto nisem imel kaj izgubiti," se danes spominja branilec rdečih vragov, ki bi si še kako želel imeti katero od teh pisem.
"Če ga pri kakem klubu še vedno imajo, bi ga bil neskončno vesel. To je moja preteklost, to so moji spomini, to je moja pot," pravi angleški reprezentant, ki je z enim od teh pisem prepričal Fulham, da ga je prišel pogledat in ga tudi kupil za absurdnih 10 tisoč funtov. Dve leti pozneje je v Manchester United prestopil za 11 in ostalo je zgodovina.
