Preden je Massimiliano Allegri postal ljubljenec navijačev Juventusa in tudi prvi trener, ki je po dolgem času klub iz Italije popeljal v finale lige prvakov, si je kruh služil pri Milanu. Pri slednjem je bil najprej odrešenik, nato sovražnik številka ena. Ko je osvojil naslov prvaka, so ga nosili po rokah, ko so sledili slabi rezultati, je bil krivec za vse, čeprav so bili drugi, ki so razprodali šampionsko zasedbo. No, zdaj je Allegri kralj v Torinu, v pogovoru za La Repubblico pa je vseeno obudil spomin na čase, ki jih je preživel v Lombardiji.
Med drugim je zanikal, da naj bi bil glavni krivec za to, da je Andrea Pirlo odšel k Juventusu ("Nikdar se nisva sporekla, to je edina resnica."), hkrati pa poudaril, da je bilo najtežje med vsemi delati s Clarencem Seedorfom. Torej z nogometašem, ki je kasneje postal trener in dejansko postal tisti strokovnjak, ki je prevzel Milanove vajeti, ko je Allegri dobil nogo.
"Res je bilo naporno biti v istem prostoru s Seedorfom. Z mano se je želel pogovarjati o vsaki malenkosti, razčleniti je želel vsak detajl, vse, kar ga je zanimalo, je bilo le govorjenje, govorjenje in še enkrat več govorjenje. Pogovarjati se je želel ure in ure. Spravljal me je ob živce in nekoč sem mu dejal, da če bi bili vsi kot on, potem bi potreboval dan, v katerem bi bilo 700 in ne 24 ur," je Nizozemca slikovito orisal Allegri.
A če je bil Seedorf glasen kot le kaj, je večina nogometašev dan danes precej bolj zaprtih vase. "Težko je voditi dialog v garderobi. Ko stopiš notri, imajo skoraj vsi na glavah slušalke, skozi katere 'nabija' glasna glasba. Nihče več se ne pogovarja med seboj," je še pristavil prvi mož stare dame.
