Vsaka sezona prinaša nove junake, sveži so še spomini, kakšni so v Neaplju ob osvojitvi prvega naslova po Diegu Maradoni postali nogometaši Napolija. Letos pa je evforijo v Rimu začela kuriti Roma. In glavni razlog za to?
"Odpadek" iz Anglije
Donyell Malen je januarja prišel v Rim na posojo iz Aston Ville kot še poskus, ki bi morda rešil napad Gianpiera Gasperinija, nekdanjega trenerja Josipa Iličića iz Atalante. Kar se je dogajalo potem, pa je nekaj neverjetnega. Najprej je z goli in podajami pomagal Rimljanom do lige prvakov, letos poleti, ko je postal stalni član kluba, pa ne hladi cevi. V uvodnih štirih tekmah nove sezone je Malen dosegel šest zadetkov in v Rim tamkajšnjim navijačem prinesel že skoraj pozabljen občutek: kako je na štirih tekmah sezone štirikrat zmagati, med drugim visoko s 4:0 proti Fiorentini in Lecceju ter malo tesneje proti Atalanti in Torinu.
Malen je s tem izenačil zgodovinski podvig Francesca Tottija – šest golov v prvih štirih nastopih za Romo je do Donyella uspelo doslej doseči le veliki klubski legendi. Ni čudno, da v Rimu že sanjajo drznje sanje, čeprav vedo, da je do maja še dolga pot in da bo scudetto, kot že vrsto let, prej ali slej spet poskušal ugrabiti nekdo iz Milana, če ne pa iz Torina ali Neaplja.
Kako se je vse skupaj začelo
Nova sezona se je 22. avgusta začela brez velikega pompa. Kot je v Italiji to že navada. Kako bo ropotalo vse do konca maja prihodnje leto, pa bomo še videli. 38 krogov in 380 tekem obljublja kup drame. Marsikaj je novega. Pri Napoliju je Antonia Conteja po lanskem drugem mestu zamenjal Massimiliano Allegri oziroma človek, ki ga italijanski mediji nikoli ne izpustijo iz naslovnic, naj bo dobro ali slabo. V ligo so se po uspešni sezoni v Serie B vrnili Venezia, Frosinone in Monza, medtem ko so izpadli Pisa, Verona in Cremonese. In medtem ko je večina strokovnjakov računala na klasičen dvoboj med Interjem in Napolijem, je Roma s prej omenjenim Malenom v vlogi glavnega junaka vsem prekrižala račune, vsaj za zdaj.
Poletje, ko je serie A spet segla globoko v žep
Čeprav ne plačujejo toliko kot Angleži, tudi Italijani letos niso varčevali. Skupaj so italijanski prvoligaši za okrepitve odšteli več kot 1,16 milijarde evrov, kar je več, kot so za igralce namenili v la ligi, bundesligi ali ligue 1.
Najglasneje je bilo v Milanu, kjer je tamkajšnji AC Milan pod vodstvom nekdanjega trenerja Benjamina Šeška Rubena Amorima postal absolutni kralj poletnega prestopnega roka. Kot v nekih drugih časih. Milančani so se podpisali pod kar dva najdražja poletna prestopa celotne lige: za portugalskega napadalca Gonçala Ramosa so PSG-ju odšteli 74 milijonov evrov, za mladega krilnega branilca Diega Moreiro iz Strasbourga pa (do) 65 milijonov z bonusi vred. Skupaj je Milan za nove igralce namenil slabih 165 milijonov evrov, je pa res, da je s prodajami prislužil približno 87 milijonov.
Za rossoneri je na prestopni tržnici malo zaostal Juventus, ki je za Randala Kolo Muanija odštel približno 50 milijonov evrov PSG-ju. Poleg tega pa je stara dama iz Bayerja pripeljala še Kerima Alajbegovića za približno 35 milijonov. Prvaki iz Interja niso ostali križem rok – Curtisa Jonesa iz Liverpoola in Djeda Spencea iz Tottenhama so pripeljali za skupno okoli 70 milijonov evrov, John Stones pa je prispel brezplačno iz Manchester Cityja, kar bi glede na njegovo bogato trofejno vitrino utegnil biti eden najboljših poletnih poslov celotne lige. Zanimivo zgodbo je spisal tudi presenetljivi Como, ki je pod vodstvom Cesca Fabregasa za dokončni odkup Nica Paza od Real Madrida odštel kar 60 milijonov evrov, poleg tega pa pripeljal še Moiseja Keana iz Fiorentine in Trevoha Chalobaha iz Chelseaja. Roma je medtem enega najbolj zanimivih poslov speljala v lastni hiši serie A, ko je iz Bologne pripeljala napadalca Santiaga Castra za okoli 35 milijonov evrov – okrepitev, ki naj bi Malenu ‘krila hrbet’, ne pa tekmovala z njim za mesto v napadu.
Kdo ima najdebelejšo denarnico? In kdo najboljšo ekipo?
Denar seveda ni edino merilo uspeha, a ne velja kar tako rek, da je sveta vladar. Po najnovejših izračunih tržnih vrednosti je Inter s slabimi 730 milijoni evrov skupne vrednosti igralskega kadra še vedno nedotakljiv na vrhu lestvice, njegov povprečni igralec je vreden 30,4 milijona evrov – daleč največ v ligi. Za milanskim klubom sledita Juventus in presenetljivo napredujoči Como, ki je po zaslugi vlaganj lastnikov iz Indonezije v zadnjem letu zrasel iz obrobnega kluba v resnega akterja z vrednostjo kadra, ki počasi lezi proti 20 milijonom evrov povprečno na igralca. Nekoliko nižje, a še vedno v zgornjem delu razpredelnice, se »tepejo« Roma, Napoli in Milan – med četrtim in petim mestom je razlika komaj kakšnih deset milijonov evrov, kar namiguje, da bo boj za mesta v ligi prvakov tudi letos pravi živčni maraton. Čeprav s tem ne želimo povsem potrditi teze, da je denar sveta vladar ...
Favoriti za scudetto?
Kljub Malenovemu in z njim Rominemu čudežnemu začetku stavnice ostajajo trmaste in za prvega favorita za obrambo naslova izpostavljajo Inter, čeprav je Cristian Chivu poleti izgubil vrsto izkušenih branilcev, med njimi Denzela Dumfriesa, ki je odšel v Real Madrid, ter Stefana de Vrija, Yanna Sommerja, Francesca Acerbija in Mattea Darmiana. Igralci, ki bi jih pogrešal trener skoraj vsake ekipe na svetu. A Lautaro Martinez in Marcus Thuram naj bi bila dovolj, da nerazzurri ostanejo prvi favoriti.
Napoli je po menjavi trenerja (Allegri namesto Conteja) padel na stavnicah nižje, kot je marsikdo pričakoval, a nihče si ne upa zares odpisati moštva, ki ga bo, če bo zdrav, vodil (tudi) Kevin De Bruyne. Juventus pod vodstvom Luciana Spallettija velja za skritega jokerja – zanimivo, statistični model Opta mu pripisuje celo večje možnosti za naslov kot Napoliju. Milan z Rubnom Amorimom in novopečenim napadalcem Ramosom cilja vsaj na ligo prvakov, medtem ko je Como uradno razglašen za »tempirano bombo« sezone.
Toda dokler Malen zabija gole s tako lahkoto, kot bi metal kovance v fontano Trevi, bo o Rimu težko molčati. A sezona je še mlada, stanje pri vrhu pa tako izenačeno, da se lahko v mesecu dni vse postavi na glavo.
