Tokrat ni šlo za govorico. Ni šlo za prenagljeno objavo, izbrisano sožalje ali osmrtnico, ki je prehitela resnico. Franco Baresi je umrl. Star je bil 66 let, smrt človeka, ki je desetletja poosebljal Milan, pa je v petek zjutraj potrdil prav klub njegovega življenja.
"Franco nas je zapustil," je sporočil Milan in dodal, da je izgubil enega od utripov svojega srca. Vzroka smrti klub v prvem sporočilu ni navedel. Znano je, da so Baresiju avgusta lani odstranili pljučni vozlič, po posegu pa so mu predpisali nadaljnje onkološko zdravljenje.
In prav tukaj postane zgodba skoraj nepojmljiva. Še včeraj smo na Ekipa.si poročali, da so po spletu krožile lažne osmrtnice. Nekateri portali so ga že razglasili za mrtvega, poslovilni zapis je objavil celo italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini, nato pa ga po uradnem zanikanju Milana izbrisal. Klub je tedaj prosil za spoštovanje zasebnosti in poudaril, da Baresi prestaja "občutljivo obdobje".
Manj kot dva dni pozneje je prišla novica, ki je tokrat ni bilo treba popravljati. Zaradi tega je današnja objava še težja. Ne zato, ker bi lažna novica karkoli napovedala, temveč zato, ker pokaže, kako hitro lahko splet človeku vzame dostojanstvo, še preden se njegova družina sploh lahko poslovi.
Baresi je celotno 20-letno igralsko kariero preživel pri Milanu, ga 15 sezon vodil kot kapetan ter osvojil šest naslovov italijanskega prvaka in tri evropske pokale. Za Italijo je zbral 81 nastopov, bil član svetovnih prvakov leta 1982, svojo zadnjo reprezentančno tekmo pa je odigral 7. septembra 1994 v Mariboru, ob remiju Slovenije in Italije z 1:1.
Njegova zadnja velika podoba je prišla februarja, ko je na odprtju zimskih olimpijskih iger v Milanu nosil olimpijski ogenj. Takrat je stadion gledal legendo. Danes Milan ne žaluje le za nekdanjim branilcem. Žaluje za človekom, zaradi katerega je številka šest že dolgo pomenila precej več kot le številko.