Situacija za slovensko izbrano vrsto je po dveh tekmah zelo pozitivna, v prvem kvalifikacijskem oknu, ki je bilo na sporedu že davnega februarja, so namreč na kolena spravili Ukrajino in Izrael. To jih uvršča na vrh kvalifikacijske skupine A, v kateri je poleg omenjenih ekip še Portugalska, ki bo čez dober mesec dvakrat tekmec Slovenije. Glede na to, da se na evropsko prvenstvo uvrstijo kar tri od štirih reprezentanc v skupini, so Slovenci z eno nogo že uvrščeni na eurobasket. To pomeni, da je za selektorja Sekulića nadaljevanje kvalifikacij tudi priložnost za preizkušanje novih zamisli in košarkarjev, ki bi v prihodnje lahko igrali pomembno vlogo v slovenski izbrani vrsti, hkrati pa morebiten posledičen rezultatski padec ne bi predstavljal velikega tveganja za hujše posledice. Seveda bi po drugi strani ta kvalifikacijska okna morala biti tudi priložnost za uigravanje najmočnejše zasedbe, a to predvsem zaradi neizbežne odsotnosti Luke Dončića, ki na parketu spremeni vse, za Slovenijo ni realna možnost. Poleg tega pa začetek klubske sezone in igra Slovencev v njej, pomeni, da se vse bolj zdi, da bodo določene novosti in spremembe praktično nujne.
Poškodovani, brez klubov, brez vloge ali pa z vprašljivim statusom
Poleg Dončića bo seveda manjkal tudi Vlatko Čančar, ki se v dresu Denverja vrača po poškodbi. Še vedno je neznana reprezentančna prihodnost Jake Blažiča, ki je izpustil lansko akcijo, hkrati pa bil v odgovorih na to temo precej skrivnosten. Zelo vprašljiv je tudi trenuten status Gregorja Hrovata, ki kljub izjemni lanski sezoni v dresu francoskega Dijona, še vedno nima kluba, saj (še) ni dobil ponudbe, ki bi zadostila njegovim željam, predvsem o državi in ravni, v kateri in na kateri klub igra.
Zaskrbljujoče je tudi stanje Žige Samarja, ki je po težavah s poškodbami, po katerih okreva, pri berlinski Albi še vedno povsem na stranskem tiru. Težave se pojavljajo tudi kar se tiče naturaliziranega košarkarja, zaradi poškodbe je Josh Nebo, ki je Slovenijo okrepil lani, izpustil zadnje tri tekme evrolige za Milano. Veliko vprašanje pa je, če si ob njegovi morebitni odsotnosti ponovne igre za Slovenijo še želita Jordan Morgan – ki sicer nima kluba – in predvsem Mike Tobey. Oba sicer uradno vrat tej opciji nista zaprla, a sta bila nedvomno oba razočarana, ko sta izpadla iz ekipe.
Poleg tega kar nekaj košarkarjev igra daleč od Evrope in niso še niti začeli sezone. Takšno je stanje Saše Cianija, Jana Videta in Urbana Klavžarja, ki se bodo dokazovali v študentski ligi NCAA, na Tajvan pa se je odpravil Žiga Dimec. Vprašanje je, če bodo te košarkarji za kratko reprezentančno akcijo potovali na drugi konec sveta. Za dodatne težave pod košem je brez kluba tudi Jurij Macura, okoli katerega je po tem, ko je zapustil Krko, zavladala popolna tišina. Pri Cedeviti Olimpiji pretirano velike vloge v začetku sezone nista prevzela Gregor Glas in Bine Prepelič, ki sta že igrala dokaj pomembno reprezentančno vlogo. Vsekakor pred selektorjem Sekulićem ni najlažja naloga, kar se tiče sestave reprezentance za naslednje okno, a hkrati se vse bolj v ospredje postavljajo nekateri košarkarji, ki do zdaj niso igrali velike vloge.
Čas za neka druga imena
Seveda je do zbora reprezentance še kar nekaj časa, a selektorju Sekuliću se glede na trenutno stanje gotovo v glavi porajajo misli tudi o kakšnih drugih imenih. Tu so najbrž še vedno dolgoletni stebri izbrane vrste Klemen Prepelič, Edo Murić in Zoran Dragić, ki so v novih klubskih barvah za zdaj zavzeli kar pomembno vlogo. Pri največjem slovenskem klubu, Cedeviti Olimpiji, bodo gotovo v prvem reprezentančnem planu Blažič (če bo še želel igrati), Aleksej Nikolić, morda tudi Rok Radović, ob težavah pod košem pa bi s svojo višino na vpoklic lahko upal tudi MVP slovenskega superpokala Žiga Daneu. Pri Krki se je nekoliko presenetljivo v ospredju znašel Miha Cerkvenik, ki je bil tudi najkoristnejši igralec zadnjega kroga lige ABA, na misel pa bi v novomeški zasedbi lahko padli tudi Tibor Mirtič, Jakob Čebašek in morda Jan Špan.
V ligi ABA za zdaj blesti tudi zlati reprezentant iz leta 2017 Matic Rebec, ki je postal nosilec igre FMP-ja. Slovenski selektor bi lahko pogledal tudi proti članom mlajših reprezentanc, ki so blesteli v letošnjem prvenstvu in osvojili srebro na EP do 20 let in bron na EP do 18 let. Med njimi v začetku sezone izstopata Urban Kroflič in Sergej Macura, ki sta si izborila mesto v rotaciji valilnice talentov Mege, ki je še neporažena v jadranski ligi. Ob svojem prvem odhodu v tujino sta se za zdaj izkazala Luka Ščuka, ki odlično igra v Nemčiji ter Leon Stergar, ki se je dobro znašel v Belgiji. V Turčiji je ob debiju za Yalovaspor presenetljivo dobro odigral Martin Krampelj, ki je Fenerbahceju nasul 16 točk. Če bo Sekulić obrnil oči tudi proti najmočnejši slovenski ligi, za zdaj v njej najbolj blesti član Šenčurja Alen Malovčić, ki je drugi strelec tekmovanja. Vedno večjo priložnost za igro pa dobiva prava kolonija mladih košarkarjev, ki bi lahko v prihodnje igrali ključno vlogo v reprezentanci.
Vsekakor je pred Sekulićem zahtevna naloga s sestavo ekipe, po eni strani je potencialnih kandidatov za nastop v reprezentanci kar nekaj, po drugi imajo številni pomembni reprezentanti iz prejšnjih let kar nekaj takšnih in drugačnih težav. Pred selektorjem je naloga, da najde pravo razmerje med preizkušenimi košarkarji in tistimi, ki so trenutno najbolj v formi.
