Nekateri navijači New York Knicksov so na ta trenutek čakali 53 let. Drugi vse življenje. Po desetletjih razočaranj, bolečih porazov in neizpolnjenih pričakovanj so Knicksi znova v finalu lige NBA, Madison Square Garden pa gosti tekme, o katerih je sanjalo več generacij navijačev. Toda zgodba finala v New Yorku ni več samo košarka. V ospredje je udarila še ena tema: vstopnice, katerih cene so šle tako visoko, da o njih javno govorijo že sami igralci.
Najcenejša približno 6.000 do 7.000 evrov, najvišja pa kar približno 435.000 evrov
Vstopnice za finalne tekme lige NBA v New Yorku so dosegle ravni, ob katerih se tudi dolgoletni spremljevalci ameriške košarke samo primejo za glavo.
Po podatkih ameriških medijev in sekundarnega trga so se najcenejše vstopnice za tekme v Madison Square Gardnu gibale med približno 6.000 in 7.000 evrov. Najcenejše. Ne sedeži ob parketu. Ne VIP-lože. Ne posebna izkušnja z najboljšim razgledom v dvorani. Najcenejši vstop v dvorano. Za nekatere tekme so cene prebile tudi mejo približno 8.700 evrov. Posamezni sedeži tik ob igrišču so bili prodani za šestmestne zneske, na dobrodelni dražbi za sedeže ob igrišču na NBA.com pa je najvišja ponudba dosegla kar približno 435.000 evrov. To so številke, ki so v športnem svetu že same po sebi zgodba.
Josh Hart brez ovinkarjenja: “To je absurdno”
Prav zaradi teh zneskov je po nedeljskem treningu spregovoril tudi eden ključnih igralcev Knicksov Josh Hart. In to je tisti trenutek, ko veš, da stvar ni več le navijaško negodovanje na družbenih omrežjih. Ko o cenah vstopnic začnejo govoriti igralci, je jasno, da je šlo predaleč.
"Želim si, da cene vstopnic ne bi bile tako nore, kot so," je dejal Hart. Nato pa zadel bistvo zgodbe. "Občutek imam, da veliko ljudi, ki že zelo dolgo čakajo na ta trenutek, žal ne more priti v stavbo, ko pa najcenejša vstopnica stane 6.000 ali 7.000 evrov. To je absurdno."
Hart ni govoril o tem, da v dvorani ne bo vzdušja. Madison Square Garden bo zagotovo glasen, nabit z energijo in pripravljen na velik večer. Govoril je o nečem drugem. O navijačih, ki so klub spremljali čez leta razočaranj, zdaj pa jih lahko prav cene pustijo pred vrati.
Hartova izjava je hitro in viralno zakrožila po družbenih omrežjih in športnih portalih, kar seveda ni presenetljivo. V nekaj dneh se je razprava premaknila od rekordno dragih vstopnic do tega, da problem javno odpirajo že sami igralci Knicksov. To je močno sporočilo.
Finale lige NBA je vrhunec košarkarske sezone. A v New Yorku je postal tudi ogledalo sodobnega vrhunskega športa, kjer največji dogodki pogosto niso več dosegljivi tistim, ki so klub nosili v srcu tudi takrat, ko ni bilo zmag, naslovnic in finalnih večerov. Približno 6.000 do 7.000 evrov za najcenejšo vstopnico je znesek, ki presega okvir običajnega športnega izleta. Pri nekaterih cenah, ki so šle še višje, govorimo že o vsotah, za katere bi marsikdo načrtoval življenjske odločitve, ne pa en večer košarke.
Za slovenskega navijača so številke iz New Yorka skoraj težko predstavljive
Medtem ko so se najcenejše vstopnice za finale NBA v Madison Square Gardnu gibale med približno 6.100 in 7.000 evri, za nekatere tekme pa so presegle tudi 8.700 evrov, je bilo mogoče vstopnice za celoten zaključni turnir Evrolige kupiti že za 299 evrov, najdražje uradne kategorije pa so segale do približno 950 evrov. Tudi na največjih tekmah Cedevite Olimpije v Stožicah se redne cene vstopnic večinoma gibljejo med 12 in 30 evri, VIP sedeži pa okoli 80 do 100 evrov. Razlika je zato osupljiva: za ceno ene najcenejše vstopnice za finale NBA bi si navijač lahko privoščil približno sedem do dvajset obiskov zaključnega turnirja Evrolige ali pa več deset tekem vrhunske košarke v Ljubljani.
Prav zato je Hartova izjava odjeknila precej dlje od New Yorka. Ne govori zgolj o Knicksih in finalu NBA. Govori o tem, da je vstopnica postala osrednja tema finala. In ko o tem govorijo že igralci, je jasno, da se je zgodba dotaknila samega jedra športa.
Ker v dneh, ko bi morali po družbenih omrežjih krožiti predvsem zabijanja, trojke in vrhunske poteze, se deli tudi preprosta izjava Josha Harta. Izjava, ki je zadela tja, kjer šport najbolj boli: k navijačem, ki so desetletja čakali na ta trenutek, zdaj pa si ga mnogi ne morejo več privoščiti doživeti v živo.
