Kot so zapisali na enem od vodilnih kolesarskih portalov, ne moreš na Touru nikoli biti povsem prepričan, da je vse pod kontrolo, da stvari potekajo mirno in da se ne bo nič zgodilo. Oziroma si lahko prepričan samo do takrat, ko nisi več. Na svoji koži je to izkusil Jonas Vingegaard, glavni izzivalec prvega favorita dirke, štirikratnega zmagovalca in našega velikega športnega junaka Tadeja Pogačarja. Čeprav je Danec napovedal, da se bo skušal povsem izogniti težavam, je pristal direktno v njih.
"Že na Giru smo imeli strategijo, da na sprinterskih etapah ostanemo povsem zadaj. Tako zmanjšamo možnosti za kakšen padec ali kaj podobnega in to bomo naredili tudi tokrat," je pred malodane povsem ravninsko etapo napovedal Vingegaard in se tega držal - a bi ga ravno to skorajda pripeljalo do prave male katastrofe. Približno pet kilometrov pred ciljem je namreč do padca v glavnini prišlo ravno zadaj in tako Dančev del pelotona ločilo od tistega, v katerem je bil Pogačar.
Bilo je za las izven območja, v katerem takšne zadeve časovno nevtralizirajo, in čeprav je Jonas ni skupil, je v gnetenju koles in teles dovolj poškodoval svoje vozilo. Na njegovo srečo je bila ekipa dovolj prisebna - nadaljeval je na kolesu moštvenega kolega, ostali pa so ga hitro potegnili v divji lov. Ko so prečkali ciljno črto, pa si nihče ni upal čisto z gotovostjo reči, ali bo to dovolj za to, da jim pripišejo isti čas kot kolesarjem v skupinicah razpadle glavnine pred njimi. Predvsem Pogačarju, jasno.
Po nekaj malega negotovosti je prišla odločitev. Čeprav bi med Pogačarjem in Vingegaardom zlahka našteli vsaj deset sekund razlike na cesti, pa so se odgovorni odločili, da obema pripišejo isti čas in da Slovenec v skupnem seštevku ostane z enakim zaostankom za rumeno majico kot Danec ter pred njim zgolj zaradi uvrstitev na etapah. Predvsem bolj občasni spremljevalci kolesarstva so ob tem hitro zastrigli z ušesi, nekateri izustili celo stvari, kot je sramotna odločitev.
A tisti, ki se na vse skupaj zares spoznajo in so stvar pogledali povsem nevtralno, so si povsem enotni. Čeprav je glavnina razpadla, so v cilj ves čas prihajali kolesarji in enotna ocena se glasi, da med temi skupinicami nikoli ni bilo take razlike, da bi lahko komurkoli pripisali časovni zaostanek. Prepričani so, da bi na katerikoli dirki in v katerihkoli okoliščinah vsi modri sodniki ravnali enako. In še to - v en glas vsi trdijo, da če bi lahko izbiral Tadej, bi tudi Jonasu priznal isti čas.
Slovenec tak pač je in takih stvari ne potrebuje. Svojo prednost želi dobiti drugje - na primer že ta četrtek, ko se obeta prva peklenska gorska etapa. "Prepričani smo, da bo Visma napadla, to je pravi teren zanje. A pripravljeni bomo," pravijo v moštvu UAE pred obračunom na treh gorskih klancih, od katerih je srednji Tourmalet prava legenda, zaključni pa sila nenavaden - skoraj 20 kilometrov se vleče ob povprečnem naklonu zgolj nekaj pod 4 odstotki.
