Stari slovenski rek pravi, da prvega ne pozabiš nikoli. In nedvomno to velja tudi za prvo evropsko prvenstvo, ki ga gostiš na domačih tleh. Od petka do srede namreč prvenstvo poteka na ljubljanskih in predvsem gorenjskih cestah, kjer je danes pred morjem slovenskih navijačev potekala moška dirka elit. Na njej smo imeli velika pričakovanja tudi Slovenci, naši kolesarji pa so kljub izjemni borbenosti ostali praznih rok. Naš prvi adut Primož Roglič je ciljno črto prečkal kot deseti. Poleg 36-letnega Zasavca je bil danes v središču pozornosti še dve leti starejši Luka Mezgec, ki je pred domačimi navijači sklenil svojo kariero.
Vzdušje je bilo neverjetno povsod ob 196,3 kilometrov dolgi trasi, na kateri so morali kolesarji premagati tudi 2512 višinskih metrov. Zlasti na Možjanci bi že od samega jutra lahko primerjali s tistim ob planiški velikanki, vrhunec pa pričakovano nastopil ob petkratnem mimohodu kolesarske karavane.
Zaključil v stilu
Pestro dogajanje se je začelo zelo hitro, ko se je po nekaj napadih iz glavnine v begu izoblikovala skupina šestih kolesarjev. Med njimi je bil tudi Slovenec Luka Mezgec, ki se je izkazal z borbeno predstavo in bil v begu zelo aktiven. Ob prvem prečkanju vzpona na Možjanco pa Mezgec ni več uspel slediti ritmu preostalih ubežnikov in zaostal. Z glavnino se je nato vozil še 63 kilometrov, ko je slavnostno sestopil s kolesa in z najbližjimi proslavil konec uspešne kariere.
Pričakovano se je zares začelo na Možjanci
Dirka pa se je medtem nadaljevala. Že ob prvem prečkanju Možjance smo bili priča tudi napadu Jana Tratnika iz glavnine, ki pa si ni uspel priboriti večje prednosti. Že pred drugim vzponom je glavnina ujela ubežnike, oster tempo pa je navila reprezentanca Italije. Le ta je poskrbela celo za zaostanek Španca Ayusa, ki je pred začetkom dirke sicer veljal za enega izmed glavnih favoritov za zmago. Sledil je napad Švicarja Jana Christena, ki mu je poskušal slediti Rogličev klubski kolega iz Red Bull Bore iz Italije Giulio Pellizzari, ki pa ju glavnina ni pustila predaleč.
Tretji vzpon na Možjanco je minil brez kakšnega napada, oster tempo pa je narekovala belgijska reprezentanca, ki je poskrbela za težave danskega kapetana Madsa Pedersna. Nekaj kilometrov po koncu vzpona je na Štefanji gori napadel francoski reprezentant Pavel Sivakov, ki je bežal slabih deset kilometrov, nato pa ga je glavnina ujela. Do cilja sta tako ostala le še dva 22-kilometrska kroga, pred katerima je bilo v glavnini mogoče videti še štiri bele slovenske drese. Nosili so jih Primož Roglič, Jakob Omrzel, Jan Tratnik in Matej Mohorič.
Zares se je začelo ob četrtem vzponu na Možjanco
Mohorič je bil dejaven pred novim vzponom na Možjanco, na predzadnjem prečkanju le tega pa je močno pospešil Jan Tratnik, ki je opravljal odlično delo za svojega ekipnega kolega tako pri Red Bull Bori kot v reprezentanci, Primoža Rogliča. Ta je imel pripravljen izvrsten teren za napad, ki pa ga ni uspel izkoristiti. Krizo velikega aduta domače reprezentance sta kot kaže opazila prva favorita za naslov prvaka Remco Evenepoel in Giulio Ciccone, ki sta odločno napadla. Roglič je ob tem za nekaj trenutkov zastal, nato pa se podal v lov za njima. To se je dogajalo 37 kilometrov pred ciljem, ko je po ekspresnem napadu Evenepoel ob začetku spusta pretiraval in ob veliki hitrosti padel. Roglič je Belgijca hitro ujel, ta pa se je pobral še hitreje in se podal v lov za vodilnim Italijanom. Roglič je medtem počakal na zasledovalno skupino z Omrzelom.
Ni šlo...
Odločilen napad pa se je zgodil na spustu 33 kilometrov pred ciljem, ko se je proti Šenčurju iztrelil Remco Evenepoel. Nemudoma sta mu odgovorila Ciccone in Roglič, svetovnemu prvaku v vožnji na čas pa se je uspelo pridružiti le Italijanu. Belgijsko-italijanski dvojec se je v zadnji krog podal s pol minute prednosti, v zasledovalni skupini pa se ob številnimi Belgijci ni organiziral pravi lov in Rogličeve možnosti za naslov prvakov so se tako razblinile.
Ob lovljenju vodilnih tekmecev se je Roglič kot kaže preveč iztrošil, da bi lahko sledil še skoku Francoza Mathysa Rondela in Italijana Christiana Scaronija. Slednji je bil na Možjanci močnejši in zasluženo osvojil bronasto odličje.
Spektakularen zaključek v Šenčurju
Evenepoel in Ciccone pa sta si medtem zagotovila skoraj minuto prednosti pred najbližjim zasledovalcem in jasno je bilo, da bo v boju za naslov evropskega prvaka odločal ciljni sprint v Šenčurju. Pred tem smo sicer videli tudi nekaj pregovarjanja med vodilni dvojico, Evenepoel namreč ni bil zadovoljen s pomočjo Italijana ob narekovanju tempa, saj je imel Ciccone za sabo reprezentančnega tovariša, ki se jima je bližal. Prvi je s sprintom začel Ciccone, ki je bil na ostrem ovinku ob prihodu v Šenčur spretnejši od Evenepoela, ki je za nekaj metrov zaostal za Italijanom. Ciccone je najverjetneje že razmišljal o velikem slavju po koncu dirke, belgijski as pa je vztrajal vse do zadnjih milimetrov in tik pred ciljno črto za las ugnal italijanskega kolesarja. To je prvi naslov evropskega prvaka za Remca Evenepoela, ki ga je osvojil v zares izjemnem slogu.
Roglič izmučen, a hvaležen
Med zasledovalci si je bronasto medaljo prepričljivo zagotovil Scaroni, ki je dopolnil italijanski uspeh, Primož Roglič pa je ciljno črto prečkal na desetem mestu in po koncu dejal: "V tistih trenutkih, ko sem lahko, sem užival. Težko je biti pameten takoj po dirki, saj moraš vse malo analizirati. Precej hitro sem bil prazen in ko enkrat to začutiš, nikoli ni bolje. Zato sem imel kar borbo do konca," in se zahvalil morju glasnih slovenskih navijačev, ki so se zbrali ob cesti.
Drugačen razplet, kot smo si želeli, a...
Tako se je cestna dirka končala brez velikega slovenskega slavja, ki smo si ga tako zelo želeli, a prvenstva še ni konec. Na sredinem kronometru bo imel Zasavec novo priložnost za odmevno uvrstitev. Vsekakor pa se je odsotnost Tadeja Pogačarja poznala. Poznejši zmagovalec Evenepoel je pred startom v Ljubljani dejal, da bi Pogačar najverjetneje kar sam odpeljal zadnjih pet krogov in postal evropski prvak. Tudi predsednik odbora za cestno kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije je dogodek opisal kot "praznovanje rojstnega dne, na katerem manjka le slavljenec." Ni namreč skrivnost, da je bila organizacija prvenstva namenjena Tadeju Pogačarju, ki bi bil v primeru današnjega nastopa brez dvoma prvi favorit. In tudi razplet bi bil po vsej verjetnosti drugačen. A tokrat se ni izšlo in s tem ni nič narobe. To je šport. Enkrat zmagaš, drugič pač ne. Usoda je bila tokrat torej takšna, vseeno pa verjamemo, da bo imel tudi Tadej Pogačar še priložnost za veliko slavje pred domačimi navijači. Kdaj, je zaenkrat še neznanka. Že pa so se začeli pogovori za etapo dirke po Franciji v Sloveniji, ob izvrstni organizaciji letošnjega celinskega prvenstva nas prav gotovo občuduje celoten kolesarski svet in si misli - kako bi bilo šele, če bi v tej državi potekalo svetovno prvenstvo...
