To ni metafora. Na odločilnem vzponu današnje šeste etape Vuelte bo cesta pod Pogačarjem, Rogličem in drugimi favoriti dejansko izginila. Po dobrih šestih kilometrih vzpona na El Bartolo bo glavnina zavila desno, široko cesto pa bo zamenjala ozka zemeljska pot, ki je profesionalni peloton še nikoli ni prevozil.
Celoten El Bartolo meri 9,4 kilometra in ima na papirju 7,1-odstotni povprečni naklon, toda ta številka skriva resnico. V zadnjem delu se cesta najprej postavi proti 20 odstotkom, nato sledi makadam, na katerem naklon skoraj ves čas ostaja dvomesten, zatem pa še zadnja strma rampa proti vrhu. Za dejanski neasfaltirani del navajajo 1,9 kilometra in povprečni naklon 11,8 odstotka, medtem ko ga organizator v splošnem opisu zaokrožuje na približno tri kilometre.
Cilj so prepovedali, rodila se je past
Zanimivo ob vsem tem pa je, da ta makadamska past prvotno sploh ni bila zamišljena na takšen način. Tehnični direktor Vuelte Kiko García je razkril, da je organizator želel etapo končati na vrhu El Bartola. Ker gre za zaščiteno območje, cilja tam niso dovolili.
Organizatorji so zato iskali drugo rešitev. Po prvem prečkanju Alto del Desierto de las Palmas se bodo kolesarji vrnili na isti klanec, nato pa zavili na stransko zemeljsko pot, ki prav tako vodi proti El Bartolu. Lokalne oblasti so zamisel sprejele tudi zato, ker bo obnovljena pot v prihodnje služila kot protipožarna preseka. Iz zavrnjenega cilja je tako nastal eden najbolj nepredvidljivih zaključkov letošnje Vuelte. Po vrhu nevarnosti še ne bo konec. Do cilja ostane 20,7 kilometra, najprej po ozkem in tehnično zahtevnem spustu, šele nato sledi približno devet kilometrov bolj ravne ceste proti Castellónu. Prav zato napad na makadamu še ne zagotavlja zmage – kdor se odpelje sam, bo moral prednost ubraniti tudi v hitrem zaključku.
Pogačar spreminja tisto, kar se dotika tal
Pri UAE naj zaradi kratkega makadamskega odseka ne bi posegli po posebnih gravel kolesih. Sprememba bo precej bolj prefinjena. Po podatkih AS naj bi namesto običajnih 28-milimetrskih pnevmatik izbrali 30-milimetrske, tlak pa z običajnih 4,2 ali 4,3 bara spustili na približno štiri bare. To je še vedno manj radikalna izbira kot na Strade Bianche, kjer uporabljajo 32-milimetrske pnevmatike.
Lokalni kolesar Pau Marti je povedal, da naj bi bila podlaga dobro utrjena in precej ravna, zato večjih sprememb opreme ne pričakuje. Priznal pa je, da bi tudi sam nekoliko znižal tlak. Še bolj zgovoren je bil njegov odgovor na vprašanje o favoritu.
"Pogačar lahko zmaga na vsakem terenu. Vse bo odvisno od tega, kaj želi narediti Tadej," je dejal 21-letni Španec.
Prav v tem stavku se skriva današnja etapa. Pogačar ima pred Rogličem že 3:21 prednosti in UAE dirke za ubežniki sploh ni treba nadzirati. Če se bo Slovenec odločil, da želi novo zmago, bodo morali njegovi pomočniki pobeg držati na dosegu in ga pripeljati v ospredje zadnjega vzpona. Če bo varčeval z močmi, se lahko boj za etapno zmago odpre ubežnikom. Peloton tako še pred startom čaka predvsem na odločitev človeka v rdečem.
Na tem terenu ne izgubiš le zaradi slabih nog
Nekdanji zmagovalec treh etap Vuelte Michael Woods opozarja na podrobnost, ki jo televizijski gledalec težko opazi. Na strmem makadamu je varneje plezati sede, saj lahko kolesar pri vožnji iz sedeža hitreje izgubi oprijem zadnjega kolesa. Ekipe naj bi imele pripravljene tudi posebne načrte za defekte.
Ozka pot bo namreč spremljevalnim avtomobilom otežila prebijanje do kolesarja. Če Pogačarju, Rogliču ali komu od drugih favoritov poči pnevmatika, lahko pomoč ostane daleč zadaj. Ker po vrhu sledi spust in nato le še kratek raven zaključek, časa za vrnitev praktično ne bo. Woods je zato položaj za favorita opisal zelo preprosto: na takšnem terenu navadno ne razmišljaš, koliko lahko pridobiš, temveč predvsem, kako ne boš ničesar izgubil.
Toda Pogačar ima z zemeljskimi cestami na Vuelti posebno zgodovino. Ko je dirka leta 2019 nazadnje zavila na kratek neasfaltirani odsek v Andori, je takrat 20-letni Slovenec dobil etapo in slavil svojo prvo zmago na tritedenskih dirkah. Sedem let pozneje se Vuelta vrača na prah. Razlika je le v tem, da Pogačar tokrat ni presenečenje. Tokrat vsi čakajo samo še na to, kaj bo ukazal nogam.
Šesta etapa od Alcossebreja do Castellóna je dolga 177,5 kilometra. Start bo ob 13.11, prihod v cilj pa je predviden okoli 17.18.
