Šest minut in 26 sekund prednosti je že samo po sebi brutalna številka. Še bolj neverjetno pa je, kako jo je Pogačar ustvaril. V zadnjem tednu Toura namreč ni dirkal le zase, temveč je večkrat prevzel vlogo pomočnika Isaacu del Toru, ob tem pa tekmecem ni dovolil, da bi se mu približali. Nasprotno – prednost pred njimi je še povečal.
Najbolj nenavadna vloga rumene majice
Analitik Spencer Martin je izračunal, da je Remco Evenepoel samo v tretjem tednu proti Pogačarju izgubil še minuto in 26 sekund. To se je zgodilo v tednu, ko je rumena majica po odstopu Jonasa Vingegaarda velik del energije namenila Isaacu del Toru. Martin je zapisal, da je Pogačar zunaj zaključka 19. etape praktično opravljal delo pomočnika, ob odsotnosti edinega kolesarja, ki ga je premagal na Touru, pa je po njegovem vtisu deloval skoraj odkrito zdolgočaseno. Zadnje je Martinova interpretacija, ne Pogačarjevo priznanje.
Reuters potrjuje, da to ni zgolj slikovit analitični opis. Pogačar je Del Toru narekoval tempo proti vrhu Plateau de Solaison, na predzadnji etapi pa zanj delal približno uro in pol ter mu pomagal zadržati tretje mesto in belo majico. Že v Barceloni mu je prepustil etapno zmago, čeprav bi lahko sam pobral bonifikacijske sekunde. Ob vsem tem je Tour končal s petimi etapnimi zmagami, skupno pa jih ima na francoski pentlji že 26.
"V čast mi je bilo voziti za Isaaca. To sem storil z veseljem in spoznal, kako težko je delati za nekoga drugega,« je povedal Pogačar. Nato je izrekel še stavek, ki ga ne gre spregledati: »Tega zagotovo ne bom počel še dolgo." Del Toro je po njegovih besedah izjemno nadarjen, pameten in dovolj močan, da bi lahko nekoč prevzel njegovo vlogo.
Tekmec, ki ga ni na startni listi
Bernard Hinault je dva dni po Touru izpostavil prav tisto, kar se skriva za Martinovo oceno. Po njegovem Pogačarjeve prevlade ne bo ustavila telesna obraba.
"Pomembnejša bi lahko bila duševna utrujenost," je dejal Francoz, ki Slovencu napoveduje še tri ali štiri sezone na najvišji ravni in verjame, da lahko osvoji več kot šest Tourov. "Nima meja. Pred tekmeci ima še vedno prednost."
Hinault je njegovo kolesarjenje označil za poezijo. Toda po Touru, na katerem je Pogačar zmagoval, podiral rekorde in nato še vozil za moštvenega kolega, ostaja precej manj romantično vprašanje: kdo ga bo prisilil, da bo moral znova trpeti samo za svojo zmago?
Morda Pogačarjev največji tekmec res ni več kolesar pred njim. Morda je to občutek, da je vse skupaj postalo prelahko.
