Med novinarji na kolesarski dirki po Franciji izstopa veteran z več kot 40 leti izkušenj pokrivanja dirke vseh dirk. Je med tistimi, ki že leta spremlja fenomen Tadeja Pogačarja, ki je pred peto zmago na Touru. Zanj je Pogačarjevo obdobje, odkar poroča s francoske pentlje, najboljše doslej.
In čeprav nekateri kritiki ob prevladi, ki jo na kolesu kaže 27-letnik s Klanca pri Komendi, radi ugibajo o možnosti, da je v ozadju kaj nedovoljenega, novinar in urednik športa pri časniku The Sunday Times pravi, da ni slišal še nobene konkretne informacije o tem.
Walsh je za STA spregovoril o tem, kako se je dirka po Franciji spremenila skozi dolga leta, ko jo pokriva. "Ko sem prihajal sem v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, in potem v prvem desetletju tega stoletja ter vse tam do nekje sredine drugega desetletja tega stoletja, sem imel dvom o tem, ali gre dejansko za legitimno tekmovanje. Spraševal sem se, ali kolesarji spoštujejo pravila. V 80. letih se mi je zdelo, da jih ne, v 90. sem vedel, da jih ne, v prvem desetletju novega stoletja, v t. i. Armstrongovih letih, pa je vse skupaj postalo absurdno," se je spomnil na temne čase tega športa ter dodal: "Od leta 2010 oziroma 2011 pa se vse skupaj popravlja. Veliko manj je goljufanja. Zdaj smo v obdobju, ko na Touru lahko zmagajo čisti kolesarji. Dirka je zdaj bolj verodostojna. In verodostojnost je ključna. Zame so zato Pogačarjeva leta najboljše obdobje Toura."
Zakaj bi bil skeptik brez dokazov?
Predvsem po letošnjih neverjetnih Pogačarjevih predstavah se je v javnosti pojavilo veliko število neutemeljenih obtožb, da si Slovenec pomaga na nedovoljen način. Nekateri so celo predpostavljali, da je bil to tudi razlog za nočno doping kontrolo, ki je dvignila toliko prahu. Walsh je prepričan, da temu ni tako: "Čeprav se zaradi informacije, da je nočne teste odobril sodnik, zdi, da gre za utemeljen sum, se po bolj temeljitem pregledu prikaže drugačna slika. Ko začneš raziskovati in spraševati, kar sem počel v zadnjih dneh, prideš do prepričanja, da v resnici pravih sumov ni bilo. Seveda gre za moje mnenje, saj nam Mednarodna agencija za testiranje (Ita) nič uradnega ne pove."
"Ampak tudi kot je poročal časnik L'Equipe v torek, je za tovrstne teste zadosti možnost obstoja nekega doslednega suma. Kar po svoje lahko pomeni že željo Ite, da stopnjuje boj proti dopingu. Zame to nista isti stvari. Razumem željo po ostrejšem boju proti dopingu, željo po elementu presenečenja, ampak nekaj popolnoma drugega bi bilo, če bi imeli konkretne informacije. In po mojem jih nimajo," je še dodal in tako stopil v bran Pogačarju, ki se bo danes peljal svojemu petemu Touru naproti.
"Čeprav me ob tem nekateri vprašajo, ali nisem glede na svoje izkušnje v kolesarstvu (op. p. 13 let je preiskoval primer Armstronga) vsaj malce cinik, jim odgovorim, zakaj bi bil cinik in zakaj bi bil skeptik brez dokazov? Če mi nekdo predstavi en dokaz o Pogačarju, ga bom temeljito preiskal. Pri Armstrongu je bilo tako, da so ljudje sami prihajali do nas in nam govorili: 'Dopingira se, predstavil vam bom dokaze.' Nič od tega se ne dogaja danes," je o neutemeljenih obtožbah in sumih še povedal sloviti britanski novinar.
To ni inteligentno razmišljanje
Ter dodal, da rekordni časi kolesarjev nikakor še ne smejo biti razlog za sum o dopingu. "Hitrost tekmovalca ti v resnici ne pove nič. Saj veste, da je angleški tekač pred dnevi izboljšal rekord v teku na miljo. A ga moramo zaradi tega sumiti, da je goljuf? To ni inteligentno razmišljanje. Glede rekordov je treba imeti tudi vpogled v preteklost. Ko sem bil prvič na Touru, so kolesarjem med dirko dajali bagete, napolnjene z banano, da bi se okrepčali med etapami. Si predstavljate to? Celo bageto in banano. To ni najbolj prebavljiva hrana. In tekmovalci na takšni hrani bi redno zmagovali. Danes tekmovalci prejmejo 160 gramov ogljikovih hidratov v obliki gelov ali ploščic, ne da bi se ob tem najedli. To je bistvena razlika."
"Potem so tu kolesa. Ta so nekoč tehtala okoli devet kilogramov, danes tehtajo 6,6 kilograma. Oblačila so lažja in bolj aerodinamična. Ko sem začel pokrivati Tour, nihče še ni slišal za višinske priprave. Zdaj kolesarji opravijo daljše priprave na višini, večkrat na leto. Ceste so boljše, kolesarji so lažji, drugačne konstitucije imajo, njihovo razmerje med močjo in težo je veliko boljše ..."
Še en jasen udarec torej za tiste, ki kljub številnim dokazom, da je čist, dvomijo v Pogačarja in njegove izjemne dosežke.
