Najprej brez (pretirane) panike, Red Bull-Bora-hansgrohe se je rdeče majice hotela znebiti, če lahko začnemo z verjetno zelo perečo debato iz marsikatere dnevne sobi po slovenskih gospodinjstvih v današnjih popoldanskih urah. Med konkurenti oziroma sotekmovalci Primoža Rogliča se je govorilo že pred štartom te hribovite etape, da si bo zasavski orel želel sleči rdeči kos poliestra, ga za naslednje dni posoditi kateremu od tekmecev, ki mu v boju za skupno zmago na koncu ne bi smel biti nevaren. Ne zato, ker bi mu dan prej strahu v kosti nagnali biki, ki so ga opazovali izza električnih pastirjev, kot se je šalil po bolj sproščujoči, čeravno še vedno vroči peti etapi s ciljem v Sevilli. »V tej majici je še bolj vroče, saj ima dolge rokave. Tudi biki ob cesti so malce pogledovali proti meni, a na srečo ostali za ograjo, zato smo lahko varno nadaljevali po cesti,« se je po mirni sredi pred kamerami Eurosporta smejal Roglič. Rdeče majice se je vsaj tja do nedeljske naslednje gorske etape s ciljem (po spustu) v Granadi, še raje pa po prostem ponedeljku do naslednjih bitk v gorah proti koncu naslednjega tedna želel znebiti zaradi vseh obveznosti, ki pridejo z njo. Od nadzorovanja dirke do odgovarjanja na novinarska vprašanja po etapah, kar ni bil nikdar Primožev forte. Toda po takšnem scenariju? Kar malo težko razumljivem, moramo priznati.
Pri Red Bullu bi vodstvo na dirki bržkone raje prepustili komu drugemu kot Avstralcu Benu O'Connorju, kajti gre za četrtouvrščenega kolesarja dirke po Franciji iz leta 2021, torej kolesarja, ki zna dirkati na skupni seštevek, čeprav se jim glede na videno ni bilo težko sprijazniti niti s takšnim scenarijem.
##PAIDBREAK##
No, Rogliču je – čeprav tega seveda ne bo govoril na glas – tak razplet mogoče celo bolj všeč, kot bi mu bil tisti, ki so ga sodeč po ravnanju ekipe podpirali njegovi šefi. V begu je bil namreč tudi Red Bullov up Florian Lipowicz, ki je pred četrtkovo etapo za Rogličem zaostajal 1:50 minute, torej še šest sekund manj kot O'Connor, in Primož se še zelo dobro spomni, kako se je ob podobnem primeru končalo lani. Če je kdo pozabil, Jumbo-Visma s svojima kapetanoma Rogličem in Jonasom Vingegaardom je na eni od navidez nedolžnih etap seveda z veseljem v beg spustila Seppa Kussa, ki si je nabral zadostno prednost, da sta mu morala oba favorita na koncu prepustiti skupno zmago. Takšnega deja vuja pa si slovenski matador sploh po novem razočaranju na francoskih cestah najbrž noče niti predstavljati.
No, Lipowicz, ki je prej tako zavzeto pomagal pri narekovanju tempa ubežne skupine in bežanju glavnine s svojim kapetanom Rogličem na čelu, je popustil, ko je O'Connor prvič resneje pritisnil na pedala. »Imel je samo eno nalogo. To je bila velika napaka Lipowicza,« so razmišljali pri Eurosportu. Ta edina naloga je bila, da bi imel ves čas na očeh Avstralca in bil prilepljen na njegovo zadnje kolo kot kakšen podivjani voznik beemveja na izpuh upokojenca v toyoti yaris na prehitevalnem pasu slovenskih avtocest. A čeprav scenarij za Rogovo moštvo kar naenkrat ni bil več sanjski, temveč potencialno problematičen, se na zaprašenih španskih cestah kaj veliko ni spremenilo. Kolesarji z biki na prsih s Primožem Rogličem vred so še vedno vrteli pedala kot da so na turistični vožnji z Goričkega v Piran in dovolili, da si je kasnejši zmagovalec etape vmes privozil že debelih sedem minut prednosti, na koncu 6:31 minute pred glavnino. Iz trme, ker ni nobeno od drugih moštev prevzelo narekovanja tempa v lovu za ubežniki? Češ, zakaj bi lovili samo mi, saj je O'Connor tudi vaš konkurent. Ali pa so pri Red Bullu tako zelo prepričani, da v resnici ni, vsaj ne njihov.
Kakorkoli, Primož Roglič bo moral v preostanku dirke nadoknaditi veliko časa, da si, če ne prej 8. septembra v Madridu še 40. v karieri (rekordno znamko je dosegel že davno) obleče rdečo majico. Točno 4:51 minute. Proti kolesarju, ki ni noben amater. Trikratni osvajalec Vuelte je seveda tega več kot zmožen, še več, vztrajamo pri prepričanju, da je še vedno prvi favorit za končno zmago. Čeprav nekje v mislih ostaja pomislek, ali bi moralo Rogliča in predvsem njegovo moštvo malce bolj (za)skrbeti, ko je šla nova rdeča majica v daljavo. Samo da se ne bodo 22. avgusta spominjali kot dne, ko so bili preveč lahkomiselni …
