Zgodba je prav zabavna, kaže pa tudi na razsežnosti birokracije, ki lahko včasih še tako dobro zamisel skorajda uniči.
Hambüchen je na OI sredi avgusta v Riu osvojil zlato medaljo na drogu. Sprva se je z orodjem, ki mu je prineslo tako velik uspeh, želel samo fotografirati, pozneje pa se je domislil, da bi ga tudi fizično posvojil. Zato ga je nameraval odkupiti, ko pa je za njegovo željo izvedel proizvajalec športne opreme Spieth, so se Nemci odločili, da bodo zadevo podarili svojemu rojaku.
To je bilo avgusta; novembra so razkrili nekaj podrobnosti o projektu selitve orodja iz Brazilije v Nemčijo, takrat se je zapletalo pri carinskih postopkih in celotna olimpijska oprema nemškega proizvajalca, ki je je bilo za več zabojnikov, je obtičala v carinskem skladišču v Riu.
In decembra? "Eh, še vedno je na poti. Do Božiča zanesljivo ne bo nič. Upam, da bo kmalu pri meni, sicer ga grem kar sam iskat," je odisejado z (ne)srečnim orodjem opisal športnik za nemško televizijo RTL. Po razvlečenih birokratskih postopkih je namreč zlato darilo še za nekaj časa obtičalo v Braziliji, ker so začeli stavkati pristaniški delavci.
A Hambüchen že ve, kam bo postavil svoj drog, ko ga bo končno dočakal: v gimnastični dvorani v domačem Wetzlarju je poseben prostor za orodje že pripravljen, drog iz Ria pa bo namenjen predvsem kot spodbuda in navdih za mlade telovadce njegovega kluba.
