Slovenija bo ena od gostiteljic, v Stožicah bo igrala Slovenija, v Stožicah pa se bo odločalo tudi o prvaku.
Oče navdušil malega Marka
Oče je igral nogomet in za to navdušil tudi sina Marka, ki je star šest let začel pri NK Rogaška. Pred blokom je s prijatelji cele dneve igral, njegov prvi trener v NK Rogaška je bil Leopold Korez. Bil je športni pedagog. "Znal je z otroki," pove Marko Peček, ki se je kot otrok navduševal nad Messijem, brazilskim Ronaldom, Casillasom in Buffonom, slednja sta bila tudi njegova idola.
Modrica pomeni obrambo
Sprva je bil Peček igralec, potem pa je na eni tekmi selekcije U-8 manjkal vratar. Trener je vprašal, ali se kdo javi za v gol. Marko je dvignil roko. "Dejansko dober občutek, pomembnega sem se počutil," priznava, pa tudi, da mu je šlo na golu dobro. Tako je tudi ostalo. "Včasih si rečem, kaj mi je tega treba bilo. Če bi igral, bi se lahko kaki žogi izmaknil, da ne bi peklo. A ko si na golu, ni odmikanja. Tako sem se odločil. Tudi kakšna modrica več je bila. A če je modrica, to pomeni obrambo. To pa šteje," je jasen in načelen Marko. V mlajših selekcijah je igral za Rogaško v 2. mladinski in kadetski ligi, bili so zmagovalci MNZ Celje, največji uspeh v nogometni karieri pa šteje uvrstitev z NK Rogaška v 2. SNL.
Prvi koraki v futsalu
Futsal je začel igrati star 16 let. To so bili časi, ko se je v Dobovcu ustvarjala nova dobra generacija U-18. Iskali so vratarja, trenerja pa sta bila brata Rok in Alen Mordej. "Ata je rekel, da me podpira: vozil me je na treninge v NK Rogaška, potem še na treninge FK Dobovec," poudari Marko, za katerim je danes 15 let igranja v FK Dobovec – s katerim je bil državni, pokalni in superpokalni prvak, v ligi prvakov pa šesti v Evropi. V članski vrsti je bil lep čas zamenjava za Damirja Puškarja, potem pa je hrabro stopil v njegove čevlje in postal junak finala 1. SFL Arhides v sezoni 2022/2023.
Včasih jih je gledal, danes del njih
Leta 2023 je prišel tudi poziv za igranje za Slovenijo. Prvič je članski dres oblekel na tekmi Črna gora – Slovenija (3. 3. 2023). "To pa je bila češnja na torti. Spomnim se, kako sem gledal vse moje soigralce, ko so v najboljših letih Dobovca odhajali na reprezentančne akcije ... Pa sem pri sebi pomislil, pa bom tudi jaz kdaj morda ... Sanjal sem, mikalo me je ... Hvala Bogu, zdaj sem poleg! To je nagrada za celo kariero, za vsa odrekanja ... Verjemite, da je bilo veliko odrekanj," prizna Marko, ki sicer pridno dela v enem od mariborskih podjetij, letos pa se je tudi poročil. Sedanjo ženo je spoznal pred desetimi leti na poroki soigralca Damirja Repinca.
"Želim si, da bom zdrav, veselim se domačega evropskega prvenstva in polnih Stožic," zaključi Marko Peček.
