V 92. letu je umrl Franc Mikec, dolgoletni športni delavec, organizator, novinar in eden najpomembnejših soustvarjalcev razvoja slovenske atletike.
"Rodil se je leta 1935 v Novem mestu, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Prav tam ga je učitelj in atlet Jože Glonar navdušil za šport ter atletiko, ki je zaznamovala njegovo življenjsko pot. Po študiju prava v Ljubljani se je že zgodaj vključil v organizacijo športa in leta 1960 sodeloval pri pripravi zleta Bratstva in enotnosti ter bil med ključnimi pobudniki gradnje stadiona Portoval v Novem mestu.
Leta 1964 je prevzel mesto organizacijskega sekretarja Atletske zveze Slovenije, ki ji je ostal zvest več kot štiri desetletja. Po vrnitvi iz Viba filma je nadaljeval delo v zvezi, po osamosvojitvi Slovenije pa opravljal funkcijo generalnega sekretarja Atletske zveze Slovenije vse do upokojitve leta 1996. Tudi po njej je ostal dejaven v športu in atletiki, nazadnje v veteranski atletiki. S svojim delom je pomembno prispeval k razvoju in ugledu slovenske atletike. Bil je športni novinar, mednarodni atletski sodnik, organizator številnih domačih in mednarodnih tekmovanj ter neutrudni promotor atletike med mladimi. O športu je poročal za Dolenjski list, Delo, Radio Ljubljana, Sportske novosti in Ekipo ter s svojim delom pripomogel k večji prepoznavnosti slovenske atletike. Posebej ponosen je bil na uspehe slovenskih atletov v devetdesetih letih. Vodil je slovensko mladinsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Lizboni leta 1994, kjer je Gregor Cankar osvojil naslov svetovnega prvaka v skoku v daljino. Istega leta je na evropskem prvenstvu v Helsinkih Britta Bilač osvojila naslov evropske prvakinje v skoku v višino. Za svoje dolgoletno in predano delo je prejel številna priznanja, med njimi državno odlikovanje Red zaslug za ljudstvo leta 1983 in Bloudkovo plaketo leta 1990. Franc Mikec je s svojim znanjem, predanostjo in ljubeznijo do športa pustil neizbrisen pečat v slovenski atletiki. Njegovo delo, dosežki in zgled bodo ostali trajen del zgodovine slovenskega športa," so zapisali pri Atletski zvezi Slovenije.
Na Ekipi pa se ga spominjamo kot izjemno predanega sodelavca, ki je vedno težil k temu, da kraljica športa najde mesto v slovenskem športnem časopisu. In ni bil samo kronist, zapisovalec dogodkov, ampak je imel tudi kritičen pogled na šport, poročanje, tekme, tekmovalce, vodstvo, pa tudi na svoje delo. Bil je natančen analitik in tudi statistik atletskega dogajanja, vplival je na mnoge športne novinarje, ki so pisali o atletiki. Večkrat nas je obiskal na redakciji, posebej za vsako novo leto, ko smo si izmenjali lepe želje in nazdravili na novo uspešno atletsko leto. Posebej pa je treba izpostaviti njegovo skrb za mlade, za tiste, ki so prihajali. Vedno je poudarjal, da je treba tudi njim nameniti prostor v časopisu, da vidijo, da njihov trud ni zaman in da se trdo delo izplača. Nismo prepričani, da mu je bil všeč današnji medijski svet, poln senzacionalizma, toda vedno je bil prilagodljiv in je razumel razvoj sveta in tudi medijev. Franc je ogromno dal slovenski atletiki in veliko pripomogel k temu, da se je uveljavila tudi v medijskem svetu. Naša naloga je, da sledimo njegovim vrednotam in jih poskušamo vzeti zase ter jih prenesti na mlajše generacije.
Gospod Mikec, spominjali se te bomo!
Vsem bližnjim izrekamo iskreno sožalje.
