Ste se kdaj vprašali, zakaj vam sploh zrastejo modrostni zobje, če od njih pravzaprav nimate nobenih pravih koristi? V številnih primerih nam takšni zobje v ustni votlini kvečjemu lahko povzročajo le težave.
Če želimo izvedeti pomen modrostnih zob, je treba seveda pokukati nazaj v zgodovino. Naši predniki so se nekdaj prehranjevali tudi s surovim mesom, prav tako s koreninami, oreščki, surovim sadjem in podobno. Ker v določenem obdobju še niso poznali nožev in niso vedeli, da meso lahko pripravijo na ognju, so morali hrano žvečiti. Žvečenje kot takšno je narekovalo precej širšo čeljust, prav tako dovolj močne kočnike. Za preživetje v precej surovih okoliščinah je bil namreč pomemben prav vsak zob – tudi modrostni. Ta predstavlja enega od treh kočnikov, ki imajo ključno vlogo pri žvečenju hrane.
Preventivno odstranjevanje
Zobozdravniki precej pogosto priporočajo preventivno odstranjevanje modrostnih zob, tudi v primeru če ne povzročajo težav. Takšni zobje se nahajajo zadaj, zato jih pri čiščenju precej težko dosežemo. Posledično je večja možnost, da se pri njih razvije karies ali še kakšna druga večja težava.
Ekstrakcija modrostnikov predstavlja nekoliko bolj zahteven poseg, sploh v primerjavi z odstranjevanjem kakšnega drugega zoba. Ker je modrostni zob težko dostopen in ker ima globoke korenine, je potrebno opraviti kirurški poseg pri zobnem kirurgu. Tudi samo okrevanje je praviloma daljše in nekoliko bolj boleče v primerjavi s puljenjem običajne vrste zoba.
Zobni kirurg mora pri odstranjevanju modrostnega zoba odstraniti tkivo okrog zoba oziroma v primeru vraščenega zoba mora prerezati še dlesen, da lahko sploh pride do njega. Nato sledi odstranjevanje dela kosti, in sicer v primeru da je modrostni zob v celoti ali pa delno prekrit s kostjo. To se seveda v primeru vraščenega zoba rado precej hitro zgodi.
Pogost rutinski zaplet z le redkimi zapleti
Praviloma odstranjevanje modrostnega zobu poteka v lokalni anesteziji. To pomeni, da vam zobozdravnik da injekcijo. Če pa vas je močno strah oziroma vas prevzema občutek nelagodja, pa se lahko odločite za puljenje modrostnega zoba v popolni anesteziji na stomatološki kliniki.
Na sploh pa je odstranitev modrostnih zob pogost. Gre za rutinski poseg, kjer prihaja do le malo zapletov. Če si želite po posegu čim prej okrevati, je treba seveda zelo dosledno upoštevati navodila zobarja, zlasti prvi teden po posegu.
Kdaj praviloma zrastejo modrostni zobje?
Ožja in manjša čeljust seveda pomeni manj prostora za zobe. Kadar torej zrastejo modrostni zobje, lahko hitro povzročajo težave, saj v čeljusti ni več dovolj prostora za 32 zob. In kdaj najpogosteje zrastejo modrostni zobje? To se navadno zgodi nekje med 18. in 25. letom starosti – od tod tudi njihovo ime.
Ko modrostni zobje torej zrastejo, lahko pričnejo pritiskati na druge zobe in jih tudi premikati. Lahko se celo pripeti, da vam zrastejo znotraj dlesni. Temu pojavu rečemo vraščeni modrostni zob. V tem primeru modrostni zob sploh ne pogleda na plano. A to ni edina težava. Med drugim modrostni zobje lahko povečujejo možnosti za zobno gnilobo, bolečine v čeljustih, zaradi njih se pričnejo tvoriti ciste ali celo tumorji pod dlesnimi.
Spremembe v načinu prehranjevanja
Dejstvo je, da se je način prehranjevanja pri ljudeh skozi zgodovino precej spremenil. Prav tako sta se spremenili oblika in delovanje naših ust. Posledično tudi zob. V današnjem času je večji del naše hrane bolj mehek, prav tako uporabljamo vilice in nože ter druga orodja oziroma pripomočke, ki namesto nas samih opravijo velik del žvečenja.
Lahko rečemo, da smo preprosto prerasli potrebo po imetju modrostnih zob. Kljub temu pa tej vrsti zob to ne preprečuje, da se ne bi vedno znova in spet poskusili pojaviti v naši ustni votlini. In ko se, je najbolje, da jih kar odstranimo, kljub temu da nam ne povzročajo nikakršnih težav.
