Obutev je ena izmed najpomembnejših delov osebne zaščitne opreme (OZO) pri delu. Namenjena je zaščiti stopal pred poškodbami, ki bi lahko nastale pri delu, kjer obstaja nevarnost padajočih predmetov, udarcev, vbodov, zdrsov ali kemikalij. Standard EN 20345 določa minimalne zahteve za varnostno obutev in zagotavlja, da so izpolnjeni minimalni standardi kakovosti in varnosti.
EN 20345 deli varnostno obutev v pet razredov, odvisno od njenih lastnosti:
- - S1: obutev, ki nudi zaščito pred udarci v predelu prstov z energijo do 200 J, antistatična lastnost, zmožnost odvajanja potu in vodoodbojnost.
- - S2: obutev, ki nudi enake lastnosti kot S1, vključno z zaščito pred vodo.
- - S3: obutev, ki nudi enake lastnosti kot S2, vključno z zaščito pred vbodi, grobim zdrsom, oljnimi madeži in drugimi nevarnostmi.
- - S4: obutev, ki nudi zaščito pred udarci v predelu prstov z energijo do 200 J, antistatična lastnost, zmožnost odvajanja potu in vodoodbojnost, izdelana iz polimerov ali gume.
- - S5: obutev, ki nudi enake lastnosti kot S4, vključno z zaščito pred vbodi in grobim zdrsom.
Delovna Obutev, ki ustreza standardu EN 20345, ima oznako na etiketi in navodila za uporabo. Obutev mora biti udobna, prilagojena velikosti stopala, zagotavljati zaščito pred nevarnostmi na delovnem mestu ter preprečevati zdrse in padce. Obutev mora biti pravilno vzdrževana in redno pregledovana, da se zagotovi njena učinkovitost in varnost.
Poleg standarda EN 20345 obstajajo tudi drugi standardi za varnostno obutev, kot so EN 20346 (zaščita pred vsemi nevarnostmi iz standarda EN 20345, vendar s šibkejšo zaščito pred udarci), EN 20347 (zaščita pred manjšimi nevarnostmi) in EN ISO 20345 (vključuje zahteve standarda EN 20345 ter dodatne zahteve za zaščito pred kemičnimi nevarnostmi).
Varnostna obutev je pomemben del osebne zaščitne opreme in mora biti pravilno izbrana, vzdrževana in pregledana, da se zagotovi njena učinkovitost in varnost. Standard EN 20345 zagotavlja minimalne zahteve za varnostno
