Drugič zapored je sezona po Planici dobila še dodatek – Red Bullov Ski Jumping in Point, lov na skupno daljavo 1000 metrov. Med dvajsetimi izbranci sta bila tudi Slovenca – Anže Lanišek in najboljši skakalec na svetu Domen Prevc. Slednji je bil kakopak prvo in najbolj oblegano ime prireditve. Poljakom se je odprl, razkril svoje doslej skrite misli.
Na meniju so bili strahovi, ki jih prinaša adrenalinski šport, kot so skoki, še posebej pa poleti, ki jih Domen sicer naravnost obožuje. "Tresel sem se kot hudič," je Domen dramatično opisal svoje občutke v Planici, ko se je v soboto komaj rešil pred najhujšim, se s težavami izognil padcu. "Lahko bi preprosto rekel, da imam te sezone dovolj in smuči postavil v kot, ampak sem se odločil, da se moram boriti proti svojemu duševnemu zlomu. Moral sem izkoristiti to situacijo, da bi tako postal še močnejši."
Negotovost v Planici
Na vprašanje, ali se je naposled uspel umiriti, je odvrnil, da v tako težkih trenutkih in v tako zahtevni situaciji ni časa za iskanje miru. "Preprosto moraš premagati svoje mentalne omejitve. A moram priznati, da nisem imel pravega odnosa, da nisem bil povsem prepričan v sebe, bil sem negotov. Praznoval sem vsak skok, ki sem ga opravil. Dan pozneje, v nedeljo, si nisem delal pritiska. Nisem imel občutka, da bi moral narediti presežek. Želel sem le prebroditi vse skupaj."
Domen je potem skušal pojasniti, kaj se mu je pravzaprav zgodilo v zraku. "Gre za to, da pri odskoku z nogami pritisnem navzdol in dobim večjo hitrost. V tej situaciji pa je vsaka izguba ravnotežja zaradi nepopolnega odskoka precej opaznejša in to se je zgodilo. Ampak imam hitrost, kar je velika prednost." Kot je priznal, je eden od dejavnikov tudi ohlapno zavezovanje čevljev, s čimer ima boljši občutek v stopalih. "Tudi to lahko ob izgubi ravnotežja povzroča težave, zato mislim, da se večina skakalcev tega boji. Če pa že dalj časa treniraš na takšen način, se lahko spopadeš s težavami, ko se pojavijo."
Rezerve v mentalni pripravi
Slovenski šampion je razlagal, čez kakšno preobrazbo je šel v zadnjih letih, predvsem pa je dozorel. Dosegel je rezultate, ki mu dajejo samozavest, zdaj dobro ve, da nekaj dela prav. "Nenehno se izboljšujem. Zdaj, ko sem vse zmagal, vse dosegel, si to še vedno želim. Mislim, da lahko predvsem mentalno še napredujem. Če bom poleti doslednejši v pripravi, bolj osredotočen na pravilno regeneracijo, lahko še marsikaj izboljšam."
Domen ima torej voljo, zagon za še več. A po začetnem vzponu, ko je bil še najstnik, so prišle sezone, ko ni bilo vse tako, kot si je želel. Danes priznava, da je nekajkrat celo pomislil, da bi kar zaključil kariero. "Res je, vendar ko so se pojavili dobri rezultati, sem dobil upanje, da bo prihodnost morda prinesla kaj boljšega. Zaporedni dobri skoki so mi počasi pomagali, da sem si povrnil samozavest."
Zlati orel je bil najpomembnejši
Za novoletno turnejo in osvojenega zlatega orla je dejal, da je bil to zanj najpomembnejši trenutek v sezoni, najpomembnejša zmaga. "To je prvi večji dogodek v sezoni. Če imaš v roki zlatega orla, ti to da ogromno samozavesti za nadaljevanje, za prihodnje mesece. Vse, kar pride zatem, je češnja na torti. Po novoletni turneji sploh nisem imel občutka, da bi moral še kaj osvojiti. Mislim, da mi ravno ta pristop omogočil, da sem dosegel še vse ostalo."
Potem je še dodal, da je bil pred zadnjim skokom v Bischofshofnu, na zadnji postaji turneje, pod največjim stresom v sezoni. "Vedel sem, da ne smem storiti nobene napake, saj je bilo preveč na kocki. Nisem želel, da bi bilo zaradi enega samega slabšega skoka vse, kar sem dobrega opravil do takrat, zaman." In dobrega je bilo precej. Kot je dejal, je bil skok v drugi seriji druge tekme turneje, v Garmischu, morda celo najbližje popolnosti.
