Trenutno, ko je Domen Prevc na vrhu, ko je v letu dni osvojil vse, kar se v skokih osvojiti da, se marsikomu najbrž kar samoumevno zazdi, da bo 26-letnik vsakič na ali blizu vrha. A sploh ni treba pogledati daleč v preteklost, da se spomnimo precej slabših časov za najmlajšega od bratov Prevc.
Od njegove najstniške eksplozije v svetovni pokal pa do lanske vrnitve na vrh, je Domen Prevc preživel praktično desetletje mučenja, dela in iskanja starih občutkov. Iskanja tistega, v kar so vsi v mladih letih verjeli, da je zmožen. A če je morda kdo vmes nad Domnom obupal in ga v glavi že postavil v kategorijo zapravljenih talentov, je bilo v Prevčevi glavi precej drugače.
Sam je ohranjal upanje in željo, da se spet vrne na sam vrh, a ta pot je bila mnogo zahtevnejša, kot bi kdorkoli lahko pričakoval. In prav o tem je danes, ko se je zaključila ta sanjska sezona zanj, spregovoril glavni trener skakalcev Robert Hrgota, ki je Prevca pod svoje okrilje prevzel praktično na najnižji točki njegove poti.
Spomni se, kaj mu je Domen rekel
Ko je konec leta 2020 Hrgota prevzel vodenje slovenske ekipe, je bil Domen zelo daleč od vrha in marsikdo drug je bil pred njim na hierarhični lestvici slovenske skakalne reprezentance. In zato je odgovor Hrgote na vprašanje o tem, če sploh kaj rabi motivirati Domna, toliko bolj zgovoren.
"Zdaj Domen ne rabi dodatne motivacije, zdaj res ve, zakaj gara. Da pa je prišel do sem, je moral ogromno spremeniti in narediti. Ponosni smo in veseli, da je naredil tak preskok. Spomnim se namreč prvega leta, ko sem prevzel svojo funkcijo, ko je skakal v celinskem pokalu. Rekel mi je: 'Robi, jaz ne bi več tukaj skakal, rad bi se vrnil v svetovni pokal.' Ne samo, da se je vrnil, osvojil je vse, kar je lahko. Lahko mu dam le kapo dol," se je spomnil Hrgota in najbolje povzel to trnovo pot, ki jo je v veliki meri prehodil z Domnom.
Morda je bil prav tisti trenutek, ko je Prevc trenerju potarnal, da si želi vrniti na vrh, bil tisti, ki je bil pravzaprav začetek vsega, kar se zdaj dogaja. Morda oziroma najbrž se je tam, v celinskem pokalu, začela zgodba te domenacije, ki bo večno zapisana v zgodovino smučarskih skokov.
Zahvaliti se želi na najboljši način
In zdaj, ko ima Domen v roki najboljše pokeraške karte, ki so upodobljene tudi na smučeh, ki mu jih je podaril Peter Slatnar, mu res ni težko še naprej iti 'all in'. Zdaj ne rabi dodatne motivacije, da nadaljuje s svojim pristopom, ki ga je popeljal do sem. Tega pa se dobro zaveda tudi Domen sam.
"Točno tako. Želim predvsem ohranjati fokus, saj takoj ko misliš, da bika držiš za roge, ti lahko ta bik uide. Nekako moraš sam sebe brzdati in se zavedati, kaj te je do sem pripeljalo. Ne smem zgubiti kompasa, pač pa moram prvega maja priti nazaj z mislijo, da bom drugo leto še boljši. Ne sme me odnesti, moram ostati na realnih tleh," je po koncu sezone izpostavil najboljši skakalec na Zemlji ter Hrgoti in trenerskemu štabu sporočil, kako zelo je tudi on hvaležen za vse, kar so zanj v zadnjih letih naredili.
In tudi, kako jih bo za to poskušal nagraditi: "Ko sem dobil globus, se mi je v glavi na hitro zavrtela celotna sezona … res sem hvaležen, da so se stvari odvile, kot so se. Želim to hvaležnost izkazati v prihodnosti in to tako, da bom še naprej trdo delal in se tako zahvalil strokovnemu štabu, da me je ves čas podpiral, verjeli vame in mi zaupali. Zato želim imeti še nekaj takšnih sezon." Ob takšni miselnosti in zrelosti smo prepričani, da Domen še zdaleč ni rekel zadnje in da ima še kar nekaj asov v rokavu za še kar nekaj pokeraških zmag.
