Kot vsakič, ko se skakalna karavana preseli v dolino pod Poncami, se ugiba, kako daleč bi skakaci in skakalke lahko leteli. Ali bi lahko padel svetovni rekord, pa je tisto ključno vprašanje, ki se poraja. Vsaj ženski, glede na to, da je moški za trenutno konfiguracijo letalnice že precej blizu maksimuma?
Ob svetovnih rekordih je zanimiv tudi pogled na državne rekorde – ti razkrivajo širino in moč posameznih skakalnih velesil ter obenem pričajo o globalnem (ne)razvoju discipline.
Danes so razlike med državami ogromne. Na eni strani so tradicionalne sile, kjer skakalci redno presegajo 240 metrov, na drugi pa države, kjer rekord komaj preseže nekaj deset metrov.
Takšni podatki jasno kažejo, kako močno je ta šport geografsko omejen in razkrivajo, kako odvisen je od infrastrukture, podnebja in tradicije. Brez skakalnic in sistematičnega dela preboja preprosto ni. Če se ga sploh išče.
Državni rekordi so tako več kot zgolj suha statistika. So ogledalo tradicije, znanja in vlaganj v ta šport. Razkrivajo, kje smučarski skoki živijo in se razvijajo, ter kje ostajajo na obrobju oziroma sploh ne obstajajo. Smučarski skoki ostajajo šport omejenega kroga držav, kjer se znanje in kultura prenašajo iz generacije v generacijo. Drugod pa ... Eksotika bi bila morda še najboljša beseda.
DRŽAVNI REKORDI DALJŠI OD 200 METROV
Slovenija: Domen Prevc 254,5 m (Planica/2025)
Avstrija: Stefan Kraft 253,5 m (Vikersund/2017)
Norveška: Robert Johansson 252,0 m (Vikersund/2017)
Japonska: Ryoyu Kobayashi 252,0 m (Planica/2019)
Poljska: Kamil Stoch 251,5 m (Planica/2017)
Nemčija: Markus Eisenbichler 248,0 m (Planica/2017)
ZDA: Kevin Bickner 244,5 m (Vikersund/2017)
Finska: Janne Happonen 240,0 m (Vikersund/2011)
Švica: Simon Ammann 239,5 m (Vikersund/2017)
Rusija: Jevgenij Klimov 237,0 m (Planica/2020)
Češka: Antonín Hájek 236,0 m (Planica/2010)
Slovaška: Hektor Kapustík 235,5 m (Vikersund/2026)
Italija: Alex Insam 234,0 m (Planica/2025)
Francija: Marco Heinis 233,5 m (Bad Mitterndorf/2026)
Ukrajina: Jevhen Marusjak 228,5 m (Planica/2024)
Estonija: Artti Aigro 228,0 m (Planica/2019)
Kanada: Mackenzie Boyd-Clowes 224,0 m (Planica/2016)
Kazahstan: Ilja Mizernih 219,0 m (Bad Mitterndorf/2026)
Bolgarija: Vladimir Zografski 215,0 m (Oberstdorf/2025)
Turčija: Muhammed Ali Bedir 212,5 m (Bad Mitterndorf/2023)
Švedska: Isak Grimholm 207,5 m (Planica/2007)
Južna Koreja: Choi Heung-chul 207,5 m (Planica/2008)
Ne damo sicer roke v ogenj, da so podatki povsem natančni. Sploh državam v drugi, spodnji polovici lestvice morda delamo krivico. Povedano drugače, dopuščamo možnost, da so nekateri rekordi tudi daljši.
Ni pa dvoma, da sta svetovna rekorderja Nika in Domen Prevc. Domen je lani v Planici pristal pri 254,5 metra, Nika pa lani v Vikersundu pri 236 metrih. Predvsem Nika bi lahko v naslednjih dneh oznako za rekord potisnila še malce dlje.
V moški konkurenci se 22 držav ponaša z rekordom daljšim od 200 metrov. Kot prvi je (takrat) magično mejo 200 metrov v Planici leta 1994 prebil Finec Toni Nieminen. Kot prvi je sicer 200 metrov nekaj pred tem preskočil Andreas Goldberger, a mu pristanek ni uspel.
Neuraden svetovni rekord ima sicer Rjoju Kobajaši, ki je v aprilu 2024 na Islandiji poletel kar 291 metrov. Bo že držalo, da ti Red Bull da krila. Ta multinacoinalka je namreč organizirala poseben dogodek in v prav za ta namen na enem izmed tamkajšnjih hribov zgradila skakalnico iz snega.
Zanimiv je tudi pogled na rekorde držav iz nekdanje skupne države. Že bežen prelet seznama razkriva, da se je s smučarskimi skoki v rajnki Jugoslaviji reso ukvarjal zgolj in samo Slovenija. In se še vedno ukvarja zgolj in samo Slovenija. Če seštejemo rekorde Hrvaške, Srbije in BiH v moški konkurenci, je vsota le pol metra večja od rekorda Nike Prevc.
REKORD DRŽAV S PODROČJA NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Slovenija: Domen Prevc 254,5 m (Planica/2025)
Hrvaška: Josip Šporer 102,0 m (Planica/2010)*
BiH: Jovan Radovanović 69,5 m (Travnik/1987)
Srbija: Nikola Stevanović 65,0 m (Planica/2019)**
Makedonija: Goga Popov ml. 62,0 m (Planica/1952)
Črna gora: Božo Čvorović 46,0 m (Žabljak/1960)
* Uradni rekord znaša 86,5 m, dosegel ga je Urban Zamernik leta 2010 na tekmi celinskega pokala (FIS Cup).
** Stevanovićev uradni rekord znaša 47,5 m, postavil ga je leta 2019 na tekmi celinskega pokala (FIS Cup).
