Po nastopu na odru pa si je vzel nekaj minut tudi za nekaj novinarskih vprašanj. Med drugimi je dobil vprašanje o tem, kako dojema, da je na olimpijske igre odšel kot eden dveh skakalnih članov družine Prevc, ki še ni imel olimpijske kolajne, iz njih pa se vrača kot edini z dvema zlatima. A če je kdo pričakoval, da se bo Domen s svojim uspehom hvalil ali zbadal sorojence, se je pošteno zmotil: "Dobro, ja. Kolajne so del zgodbe, drugi del zgodbe pa je, kakšen si kot oseba, kako te uspehe sprejmeš in kaj iz njih narediš za naprej. Želim si še naprej čim bolje delati in nanizati čim več uspehov."
Besede, ki so brez dvoma izjemna napoved za naslednje izzive, ki so pred Prevcem. Motivacije mu nikakor ne zmanjkuje - ravno obratno, pravi, da ga vsi uspehi le še bolj motivirajo. Že prej, na zaprtem sprejemu olimpijcev, je Domen Prevc prejel podobno vprašanje in ponudil podoben, morda še bolj zgovoren odgovor.
Voditelj ga je namreč na odru povprašal o tem, da so v družini Prevc štirje osvojili olimpijsko kolajno, da imajo trije - razen Ceneta - tudi zlatega orla oziroma zmago na novoletni turneji. A Domen ni pustil, da bi zaradi manjših uspehov kdo mislil kaj manj o njegovem starejšem bratu Cenetu.
"Nima smisla, da bi znotraj družine merili, kdo je osvojil več. Kolajne so ena stvar, a ravno zadnjič smo na okrogli mizi imeli dobro debato o vrednotah. Kar te dela dobrega človeka in dobrega športnika, so vrednote, spoštljivost, odgovornost in odličnost. Te stvari je treba negovati, delati na njih. To dobro počne tudi Cene, zato ne rabi teh kolajn in lovorik, da je dober in uspešen človek. Kolajne so dobre zato, ker na nek način kažejo na te vrednote, kažejo, da imaš v glavi te stvari 'poštimane'. Verjamem, da je Cene v marsičem veliko boljši od mene, to, če ima zlatega orla ali ne, nima velikega pomena," je odvrnil in si za svoje besede in za svoje uspehe prislužil glasen aplavz.
